Jezik v medijih je od nekdaj prvi kazal razvojne težnje v jezikovni rabi in prav prek medijev se v javno rabo uvajajo nova poimenovanja, novi govorni vzorci, strukture in stilne izbire. V medijih se zaradi pogoste rabe nevtralizirajo; spreminjajo se meje med družbenimi jezikovnimi zvrstmi: kar je nekdaj veljalo kot nesprejemljivo za javno besedo, npr.

Po 11. členu Ustave RS je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenščina in se v javnem sporazumevanju uporablja v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine. Rabo drugih jezikov v javni komunikaciji urejajo področni predpisi ali pa je prepuščena politiki nosilca dejavnosti, tj. prek področnih ministrstev, ki pripravljajo predpise in smernice za svoj resor, prilagojeno

Jezik pogodbe mora biti predvsem takšen, da pogodbene obveze razumeta obe stranki. 15. člen Obligacijskega zakonika (OZ) namreč določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Glede na 16. člen OZ se v situacijah nesporazuma (torej ko sta pogodbeni stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa se ne), šteje,

10. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) od leta 1994 kot pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva med drugim določa aktivno znanje slovenskega jezika, tj. da prosilec obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Te izpite izvaja Center za slovenščino kot

Slovenščino kot uradni jezik v Republiki Sloveniji določa Ustava RS v 11. členu. Dalje slovenščino v tej funkciji opredeljuje Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), v posameznih razmerjih pa drugi sistemski ali sektorski (področni) predpisi, ki se nanašajo na upravne ali sodne postopke, gospodarsko poslovanje, delovanje društev ali organizacijo javnih prireditev itd. (več o tem

Skladno z zakonodajo je lahko jezik predavanj na slovenskih univerzah tudi kateri od tujih jezikov. Veljavni zakon namreč določa: 8. člen (učni jezik) Učni jezik je slovenski. Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom. Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku

Jezik medijev je javni jezik, zato zanj velja Zakon o javni rabi slovenščine. Ta v 22. členu za jezik medijev, registriranih v RS, predpisuje slovenščino. Dopustno je objavljati tudi sporočila v tujem jeziku, vendar ta ne smejo biti izrazno bolj poudarjena kot sporočila v slovenščini. Področje ureja tudi Zakon o medijih (ZMed). 5. člen ZMed

Besedna zveza »obvestilna raven« niti po ZJRS niti v izvedenih predpisih (glej Navodilo o načinu izvajanja javnih prireditev, na katerih se uporablja tudi tuji jezik) ni opredeljena, gre za t. i. nedoločen pravni pojem, ki se napolni z vsebino od primera do primera glede na konkretne okoliščine obravnavanega razmerja oz. tu določene prireditve. Vendar gre

Izbira jezika komunikacije v zasebnih krogih v Republiki Sloveniji kot demokratični skupnosti ni urejena s predpisi, ampak je predmet navad in dogovora med ljudmi. Pri tem je bistveno, da prihaja do strpnega dialoga. Ne nazadnje tudi Ustava RS v 61. členu zagotavlja, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni

NA VRH