Jezik medijev je javni jezik, zato zanj velja Zakon o javni rabi slovenščine. Ta v 22. členu za jezik medijev, registriranih v RS, predpisuje slovenščino. Dopustno je objavljati tudi sporočila v tujem jeziku, vendar ta ne smejo biti izrazno bolj poudarjena kot sporočila v slovenščini. Področje ureja tudi Zakon o medijih (ZMed). 5. člen ZMed

Besedna zveza »obvestilna raven« niti po ZJRS niti v izvedenih predpisih (glej Navodilo o načinu izvajanja javnih prireditev, na katerih se uporablja tudi tuji jezik) ni opredeljena, gre za t. i. nedoločen pravni pojem, ki se napolni z vsebino od primera do primera glede na konkretne okoliščine obravnavanega razmerja oz. tu določene prireditve. Vendar gre

Izbira jezika komunikacije v zasebnih krogih v Republiki Sloveniji kot demokratični skupnosti ni urejena s predpisi, ampak je predmet navad in dogovora med ljudmi. Pri tem je bistveno, da prihaja do strpnega dialoga. Ne nazadnje tudi Ustava RS v 61. členu zagotavlja, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni

Oznake: ,

Firme so imena ali nazivi gospodarskih družb (v laičnem jeziku podjetij), s katerimi družbe poslujejo. Pravila o določanju firm z jezikovnega vidika dokaj omejeno opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). ZGD-1 tako v 12.–18. členu predpisuje več vodil, na primer, da mora biti v firmi oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe in ne sme biti zavajajoča

Uradni jezik v Republiki Sloveniji je na območju cele države slovenščina, na območjih občin z italijansko in madžarsko narodno skupnostjo pa tudi italijanščina oz. madžarščina. Kot uradni jezik se po Ustavi RS (11. člen, dalje tudi 61.–64. člen) šteje torej le slovenščina, izmed jezikov narodnih skupnosti pa imata poseben status, vključno z rabo nacionalnih jezikov,

Pravni vidiki javnih prireditev so določeni z Zakonom o javni rabi slovenščine (ZJRS) in Zakonom o javnih zbiranjih (ZJZ). Javne prireditve so načeloma izvajane v slovenskem jeziku oz. na območjih občin, kjer živita ustavni narodni skupnosti, tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku; v teh jezikih se izrekajo morebitni potrebni ukrepi (npr. za upoštevanje reda), kot

Seveda, tečaje slovenščine za odrasle izvajajo številne izobraževalne ustanove, nekateri so za udeleženke in udeležence plačljivi, nekateri pa so brezplačni. Eden od brezplačnih programov je Začetna integracija priseljencev (ZIP), ki ga s sofinanciranjem Sklada za azil, migracije in vključevanje ter pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve izvajajo ustanove, pristojne za izobraževanje odraslih (gl. npr. Združenje

Referenčni korpus vsebuje veliko količino besedil, predvsem iz časopisov in revij oz. novičarskih portalov, strokovnih in leposlovnih del in podobno. Korpusno gradivo s strojnimi postopki najprej ustrezno uredimo, nato jezikoslovno analiziramo, da ugotovimo, kaj je v sodobnem jeziku tipično, katere so njegove značilnosti oz. preprosto rečeno, kako se sodobna slovenščina v rabi obnaša. Ko pripravljamo

Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) omogoča in zagotavlja učenje slovenskega jezika prosilcem za mednarodno zaščito in osebam s priznano mednarodno zaščito. Vsak prosilec za mednarodno zaščito se lahko udeleži programa opismenjevanja in učne pomoči. V okviru tega programa se lahko prosilci v azilnem domu opismenijo v latinici ali utrdijo svoje poznavanje latinskega

NA VRH