Jezikovna politika za podporo večjezičnosti obsega:

• ukrepe za čim boljše izobraževanje na področju tujih jezikov,
• skrb za jezike manjšin in
• zagotavljanje virov in tehnologij, ki Slovencem omogočajo sporazumevanje in delovanje v večjezičnem okolju.

POMEN TUJIH JEZIKOV ZA SLOVENIJO

Slovenščina v okviru EU in širše sodi med manj vplivne jezike, saj je med petimi evropskimi jeziki z najmanj govorci in jo govori manj kot odstotek Evropejcev. Prav zaradi tega je sporazumevanje v tujih jezikih za Slovence že od nekdaj ključnega pomena, po podatkih študije Evrobarometra 386 iz leta 2012 pa se je kar 92 odstotkov Slovencev sposobnih sporazumevati v vsaj enem tujem jeziku, kar je krepko nad evropskim povprečjem (54 %) in s čimer se Slovenija uvršča na peto mesto držav EU.

Delež prebivalcev, ki se sporazumevajo v vsaj dveh tujih jezikih (Vir: Evrobarometer)

Vendar za uspešen gospodarski razvoj in nemoteno prehajanje znanja, blaga, storitev, idej in kulturnih dobrin prek jezikovnih meja znanje tujih jezikov ni dovolj. Sporazumevanje in dostop do informacij je treba učinkovito in hitro zagotavljati v vseh situacijah, tudi kadar tujejezične kompetence govorcev ne zadoščajo, prav tako pa je treba vsem državljanom Slovenije omogočiti, da imajo do čim več informacij in kulturnih dobrin dostop v maternem jeziku.

VIRI IN ORODJA ZA VEČJEZIČNOST

Če govorimo o večjezičnosti, je osrednja dejavnost, ki omogoča učinkovito delovanje v večjezičnem okolju, prevajanje, za kakovostno (človeško in strojno) prevajanje pa so neobhodno pomembni jezikovni viri in tehnologije.

Prevajanje in tolmačenje

Jezikovna industrija, ki zajema prevajanje, tolmačenje, podnaslavljanje in sinhronizacijo multimedijskih vsebin, globalizacijo spletišč, lokalizacijo programja, poučevanje jezikov in jezikovne tehnologije, v svetovnem merilu obsega okrog 38 milijard evrov (vir: GALA), s pričakovano letno rastjo med 6,5 in 7,5 odstotki. Tudi v Sloveniji je prevajalstvo pomembna dejavnost, saj je v registru AJPES za prevajanje in tolmačenje registriranih 1.111 poslovnih subjektov, poleg teh pa se velik zalogaj prevajalskega dela opravlja še v prevajalskih službah EU in nacionalnih vladnih organih.

Tolmačenje zajema dejavnosti konferenčnega, konsekutivnega in skupnostnega tolmačenja. Skupnostno tolmačenje pomeni govorno prevajanje za govorce tujih jezikov v različnih življenjskih situacijah, kot so sodni postopki, vključno z azilnimi in migrantskimi postopki, medicinska obravnava, sporazumevanje z upravnimi organi in podobno.

Prevajalci in tolmači pri delu uporabljajo slovarje, korpuse in pomnilnike prevodov, ki morajo biti kakovostni, sodobni in čimbolj obsežni. S sodobnimi geopolitičnimi razmerami se na področju prevajanja in tolmačenja spreminja tudi nabor jezikov, po katerih je največ potreb, zato je zanje še posebej pomembno zagotoviti dvojezične vire in tehnologije.

Strojno prevajanje

Najpomembnejša tehnologija, ki dopolnjuje delo človeških prevajalcev, je strojno prevajanje. Slovenščino podpira več spletno dostopnih prevajalnikov, ki so večinoma v lasti globalnih informacijskih podjetij: Google Translate, Bing (Microsoft), Yandex in drugi, na slovenskih tleh pa je bil razvit prevajalnik Presis podjetja Amebis. Raziskovalno se s strojnim prevajanjem ukvarjajo strokovnjaki z ljubljanske, mariborske in primorske univerze, Instituta Jožef Stefan in nekaterih podjetij (Alpineon).

Za razvoj statističnih strojnih prevajalnikov, pa tudi drugih večjezičnih tehnologij, potrebujemo dvojezične splošne in specializirane leksikone in slovarje, vzporedne in primerljive zbirke besedil (korpuse), pa tudi orodja za oblikoslovno, skladenjsko in semantično analizo (več o tem v razdelku o Jezikovnih tehnologijah).