Jezik v medijih je od nekdaj prvi kazal razvojne težnje v jezikovni rabi in prav prek medijev se v javno rabo uvajajo nova poimenovanja, novi govorni vzorci, strukture in stilne izbire. V medijih se zaradi pogoste rabe nevtralizirajo; spreminjajo se meje med družbenimi jezikovnimi zvrstmi: kar je nekdaj veljalo kot nesprejemljivo za javno besedo, npr.

Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) vsebuje več določb, ki usmerjajo izvajalce pri uporabi jezika v javnem življenju. Glede oglaševanja je neposredno ali posredno merodajnih več norm. 22. člen se nanaša splošno na jezik v medijih, ki veleva, da v medijih, ki izhajajo v slovenščini, sporočila v tujem jeziku ne smejo biti izrazno bolj poudarjena

Jezik medijev je javni jezik, zato zanj velja Zakon o javni rabi slovenščine. Ta v 22. členu za jezik medijev, registriranih v RS, predpisuje slovenščino. Dopustno je objavljati tudi sporočila v tujem jeziku, vendar ta ne smejo biti izrazno bolj poudarjena kot sporočila v slovenščini. Področje ureja tudi Zakon o medijih (ZMed). 5. člen ZMed

Pravni vidiki javnih prireditev so določeni z Zakonom o javni rabi slovenščine (ZJRS) in Zakonom o javnih zbiranjih (ZJZ). Javne prireditve so načeloma izvajane v slovenskem jeziku oz. na območjih občin, kjer živita ustavni narodni skupnosti, tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku; v teh jezikih se izrekajo morebitni potrebni ukrepi (npr. za upoštevanje reda), kot