Zakonodaja ureja predvsem javno rabo slovenščine (denimo pri poslovanju podjetij s strankami ali pripravi prodajnih in reklamnih besedil), a deloma posega tudi v notranje poslovanje podjetij oziroma pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. V skladu s 16. členom Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) morajo biti v slovenščini pripravljeni vsi

Danes situacij, ko bi se kdo v zamejstvu sramoval, da govori slovensko, skorajda ni več. S tega vidika so tudi slovenski govorci v vseh okoljih samozavestnejši in tudi javnih položajev za rabo slovenskega jezika je vse več. Še vedno pa se razmere zelo razlikujejo od države do države in območja do območja. Najprej se je

Že danes je skladno z zakonodajo lahko jezik predavanj tudi kateri od tujih jezikov. Veljavni zakon namreč določa: 8. člen (učni jezik) Učni jezik je slovenski. Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom. Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:

V takšnih primerih je najbolje, da se starši najprej obrnete na ravnatelja šole in skupaj z njim poskusite poiskati rešitev, saj si ravnatelji praviloma želijo rešiti tovrstne zadrege. Prav tako si šole prizadevajo zadostiti željam dijakov glede izbora drugega tujega jezika, vedno pa to žal ni mogoče, saj morajo šole upoštevati kadrovske, prostorske in normativne

Ustanovitev Sveta za slovenščino v javnosti (1980) pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL), v okviru katerega je delovala tudi delovna skupina, imenovana Jezikovno razsodišče, je bilo povezano z željo po dvigu jezikovne samozavesti in prizadevanji za enakopravnost slovenščine v jugoslovanskem okviru na vseh področjih rabe. Z osamosvojitvijo Slovenije so bili razlogi preseženi, vendar se je

Da. Tako določa Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, ki v 5. točki 10. člena kot pogoj za pridobitev državljanstva z naturalizacijo navaja, da mora prosilec obvladati slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Člen tudi natančneje določa pravila za izvedbo izpita, okoliščine,

Ne, to ni mogoče, saj so slovenski organi dolžni izdajati dokumente v slovenskem jeziku oz. na območju narodnih skupnosti tudi v italijanščini in madžarščini (gl. 11. člen Ustave Republike Slovenije in 4. člen Zakona o državni upravi). V preteklosti je sicer že bilo nekaj poskusov izdajanja potrdil v angleškem, nemškem in francoskem jeziku (npr. potrdila

Področje poimenovanja podjetij/društev/medijev ipd. urejajo različni zakoni: poleg Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) tudi različni področni zakoni, npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o medijih. Načeloma velja, da mora biti poimenovanje v slovenščini (17., tudi 18. člen ZJRS), vendar veljavna zakonodaja dopušča nekaj izjem (prim. odgovor na vprašanje Ali je dovoljeno

Po določbi Zakona o javni rabi slovenščine (prvi odstavek 24. člena) mora biti poimenovanje (pa tudi napovedovanje in predstavljanje) kulturnih, strokovnih, izobraževalnih, gospodarskih, športnih, zabavnih in drugih javnih prireditev ali posameznih delov njihovega sporeda v slovenščini. Angleški ali kak drug tuji jezik se poleg slovenščine lahko uporablja le, če gre za mednarodne prireditve, namenjene predvsem

NA VRH