V Sloveniji živi veliko ljudi, ki slovenščino uporabljajo za to, da se sporazumevajo s svojim okoljem, v drugačnih okoliščinah (npr. doma, pri učenju itd.) pa uporabljajo druge jezike. Slovenščina je torej njihov drugi jezik, njena vloga je v prvi vrsti socializacijska – znanje slovenščine tem govorcem odpira možnosti aktivnejšega vključevanja v družbo, v izobraževalne procese in na trg dela.

Slovenščino se ljudje učijo tudi po svetu, na skoraj vseh kontinentih – zanje je slovenščina večinoma tuji jezik, učijo pa se je, ker bi morda radi Slovenijo le na kratko obiskali, bolj ali manj natančno spoznali njen jezik, kulturo in ljudi ali pa v svoji deželi slovenščino uporabljali tudi pri svoji poklicni dejavnosti. Vsi, ki si slovenščino želijo (ali jo morajo) uporabljati in se jo učijo za osebne, študijske in poklicne namene, imajo možnost obiskovati najrazličnejše tečaje – v Sloveniji in zunaj nje – ali pa se slovenščino samostojno učiti. Na tej strani so zbrane nekatere informacije, ki so namenjene prav iskalcem takih možnosti. Poleg tega so tu predstavljene tudi možnosti za pridobivanje štipendij v primeru udeležbe na tečajih slovenščine in možnosti, ki jih imajo v zvezi z učenjem slovenščine tisti, ki se vključujejo v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, pa naj gre za otroke in mladostnike ali odrasle.

Marsikdo za življenje in delo v Sloveniji potrebuje tudi uradno spričevalo o svojem znanju slovenščine. Tem osebam so namenjeni izpiti iz znanja slovenščine na različnih ravneh, ki se izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi in so primerljivi s podobnimi izpiti v drugih državah. Ta stran prinaša informacije o sistemu preverjanja in certificiranja znanja slovenščine, ponuja pa tudi možnost samoocene znanja slovenščine (in drugih jezikov) v številnih evropskih jezikih.

Koristne informacije pa bodo tu našli tudi tisti, ki se s slovenščino kot drugim in tujim jezikom ali z njenimi uporabniki/govorci tako ali drugače poklicno ukvarjajo: učitelji, vzgojitelji, kulturni mediatorji in drugi javni uslužbenci, ki se želijo usposabljati za delo s tujimi govorci slovenščine, ter vsi tisti, ki jih ta tematika posebej zanima.

ZAKONODAJA

Slovenija se je z Zakonom o javni rabi slovenščine (13. člen) zavezala k spodbujanju poučevanja slovenščine na tujih izobraževalnih ustanovah in k spodbujanju učenja slovenščine v Sloveniji, kar vključuje tudi programe za tujce. Po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (81. člen) se učenje slovenščine za tujce, ki so vključeni v naš šolski proces, pa tudi poučevanje njihovega maternega jezika financirata iz državnega proračuna. Po Uredbi o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije, imajo tujci, ki niso člani EU, pravico do brezplačne udeležbe na 60-, 120- oz. 180-urnem tečaju slovenskega jezika (4. in 5. člen), nekateri med njimi pa tudi pravico do brezplačnega prvega opravljanja izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni (8. člen).

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (10. člen) določa, da morajo prosilci za slovensko državljanstvo opraviti izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni, končati šolanje v Republiki Sloveniji ali na šoli s slovenskim učnim jezikom v zamejstvu oziroma bivati v Sloveniji 15 let, če so starejši od 60 let. Znanje slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta pa določa posebna uredba oz. drugi pravni akti na ustreznih področjih.

JEZIKOVNA POLITIKA

V skladu z Nacionalnim programom za jezikovno politiko 2014-2018 in Akcijskim načrtom za jezikovno izobraževanje Republika Slovenija:

• organizira tečaje slovenščine za otroke in odrasle v Sloveniji, zamejstvu in po svetu,
• ureja štipendiranje tečajev slovenščine,
• skrbi za pripravo učnih načrtov za učenje slovenščine kot drugega jezika ter izdelavo učbenikov in e-gradiv,
• skrbi za lektorate slovenščine na tujih univerzah,
• usposablja učitelje za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika,
• usposablja javne uslužbence in ostale učitelje za delo s tujimi govorci,
• spodbuja raziskave o govorcih slovenščine kot drugega ali tujega jezika,
• opredeljuje, na kateri ravni morajo tuji govorci znati slovensko za posamezne poklice,
• skrbi za slovenski sistem preverjanja in certificiranja znanja slovenščine v skladu z evropskimi smernicami.