Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

Category: Zakonodaja o slovenščini

Ali morajo biti pogodbe, pri katerih je druga pogodbena stranka tujec (bodisi fizična bodisi pravna oseba), sklenjene v slovenščini? In obratno: ali morajo tuje pravne osebe sklepati pogodbe s slovenskimi fizičnimi/pravnimi osebami v slovenščini?

sreda, 01 decembra 2021 by Tadeja Rozman

O jeziku pogodb smo že pisali v odgovoru o uporabi angleščine pri sklepanju pogodbe o nerazkrivanju informacij, kjer boste o tem našli podrobnejšo razlago. Tu naj dodamo le, da so pogodbe, ki jih pri svojem delu sklepajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, posebej pravno urejene. Načeloma

Preberi več
  • Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
No Comments

V Ljubljani smo dobili dva spomenika — posvečena sta pri nas domala neznanima Nizamiju Gandžaviju in Grigoriju Skovorodi —, ki so ju postavili tujci. Na Gandžavijevem je napis tudi v angleščini, na Skovorodovem pa slovenskega napisa sploh ni, je samo v ukrajinščini in angleščini. Ali to pomeni kršitev 11. člena ustave?

sreda, 01 decembra 2021 by Tadeja Rozman

Po 11. členu Ustave RS je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenščina in se v javnem sporazumevanju uporablja v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine. Rabo drugih jezikov v javni komunikaciji urejajo področni predpisi ali pa je prepuščena politiki nosilca dejavnosti, tj. prek področnih ministrstev, ki pripravljajo predpise in smernice za svoj resor, prilagojeno

Preberi več
  • Published in Status, Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
No Comments

Katera pravila veljajo glede jezika pri pogodbi o nerazkrivanju informacij (NDA)? Ali je dopustno to pogodbo skleniti v angleškem jeziku med strankama, ki sta pravni osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, tako da se uporabi osnutek v angleščini, že pripravljen za podjetja v tujini?

torek, 30 novembra 2021 by Tadeja Rozman

Jezik pogodbe mora biti predvsem takšen, da pogodbene obveze razumeta obe stranki. 15. člen Obligacijskega zakonika (OZ) namreč določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Glede na 16. člen OZ se v situacijah nesporazuma (torej ko sta pogodbeni stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa se ne), šteje,

Preberi več
  • Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
No Comments

V katerem predpisu je napisano, da je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenščina? Ali morajo osebe na vidnih položajih, npr. direktorji, obvezno znati slovenski jezik?

četrtek, 25 novembra 2021 by Tadeja Rozman

Slovenščino kot uradni jezik v Republiki Sloveniji določa Ustava RS v 11. členu. Dalje slovenščino v tej funkciji opredeljuje Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), v posameznih razmerjih pa drugi sistemski ali sektorski (področni) predpisi, ki se nanašajo na upravne ali sodne postopke, gospodarsko poslovanje, delovanje društev ali organizacijo javnih prireditev itd. (več o tem

Preberi več
  • Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
No Comments

Ali je dopustno spremeniti ime obstoječega podjetja v ime s tujo besedo (npr. Tenis King)?

ponedeljek, 30 avgusta 2021 by Tadeja Rozman

Firme so imena ali nazivi gospodarskih družb (v laičnem jeziku podjetij), s katerimi družbe poslujejo. Pravila o določanju firm z jezikovnega vidika dokaj omejeno opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). ZGD-1 tako v 12.–18. členu predpisuje več vodil, na primer, da mora biti v firmi oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe in ne sme biti zavajajoča

Preberi več
  • Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
No Comments
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!

    Zastavite novo vprašanje:

    Vaš e-naslov*:

    *Da lahko čim bolj podrobno odgovorimo, moramo včasih tudi mi vam zastaviti dodatno vprašanje, zato je zaželeno, da nam zaupate tudi e-naslov.

    • O portalu
    • Kontakt
    • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
    • Videozgodbe
    • Zasebnost in piškotki
    • Zemljevid spletnega mesta

    © 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
    Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

    NA VRH