Jezik medijev je javni jezik, zato zanj velja Zakon o javni rabi slovenščine. Ta v 22. členu za jezik medijev, registriranih v RS, predpisuje slovenščino. Dopustno je objavljati tudi sporočila v tujem jeziku, vendar ta ne smejo biti izrazno bolj poudarjena kot sporočila v slovenščini.
Področje ureja tudi Zakon o medijih (ZMed). 5. člen ZMed je izrecno posvečen zaščiti slovenskega jezika. Med drugim ta člen določa, da morajo biti ime medija in nazivi njegovih rubrik oziroma oddaj v slovenskem jeziku, pri čemer so poleg knjižnega jezika dopustna tudi slovenska narečja. Dovoljene so tudi določene izjeme, npr. imena v mrtvih jezikih, esperantu ali licenčna imena tujih medijev, njegovih rubrik oziroma oddaj. Drugih izjem glede uporabe tujih jezikov, kot jih poznajo nekateri področni predpisi, ki zaradi npr. boljšega informiranja poleg slovenščine dovoljujejo tudi uporabo angleščine, ZMed ne dopušča.
Če so pisma ali komentarji bralcev sestavni del medija, pa naj bo v tiskani ali spletni obliki, tudi za to rubriko odgovarja uredništvo, ki mora zagotoviti ustrezen jezik po ZMed. Pri tem pa pri spletnih komentarjih uredniško-administratorska služba skrbi predvsem za ustreznost oz. odstranitev tistih komentarjev, ki so vsebinsko sporni (npr. nestrpni, sovražni, žaljivi), medtem ko so za jezikovno ustreznost odgovorni pisci. Ker gre za spletno in sprotno komentiranje bralcev in bralk, se dopušča več odstopov od knjižnega jezika in siceršnjega uradnega načina komunikacije (npr. z uporabo emotikonov) kot pri tistih prispevkih, ki jih ustvarjajo poklicni novinarji in novinarke.
(Objavljeno 2. 9. 2021)