Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

V Ljubljani smo dobili dva spomenika — posvečena sta pri nas domala neznanima Nizamiju Gandžaviju in Grigoriju Skovorodi —, ki so ju postavili tujci. Na Gandžavijevem je napis tudi v angleščini, na Skovorodovem pa slovenskega napisa sploh ni, je samo v ukrajinščini in angleščini. Ali to pomeni kršitev 11. člena ustave?

by Tadeja Rozman / sreda, 01 decembra 2021 / Published in Status, Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini

Po 11. členu Ustave RS je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenščina in se v javnem sporazumevanju uporablja v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine. Rabo drugih jezikov v javni komunikaciji urejajo področni predpisi ali pa je prepuščena politiki nosilca dejavnosti, tj. prek področnih ministrstev, ki pripravljajo predpise in smernice za svoj resor, prilagojeno potrebam in posebnostim posameznega področja. Javne oz. kulturne spomenike ureja Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZKVD-1), ki med drugim določa obveznosti občine ali države, ko gre za spomenike v lasti teh javnopravnih skupnosti, in pogoje za razglasitev kulturnih spomenikov (več na spletnih straneh Ministrstva za kulturo). Kulturni spomeniki so del registrirane kulturne dediščine in so lahko državnega ali lokalnega pomena.

Na podlagi ZVKD-1 je bil leta 2011 sprejet izvedbeni pravilnik, ki je bil leta 2021 nadomeščen z novim aktom. Veljavni Pravilnik o označevanju kulturnih spomenikov v 4. členu določa (v tem delu enako kot prejšnji pravilnik), da so vsi napisi na tabli spomenika, naj bo državnega ali lokalnega pomena, v slovenščini, na območjih ustavno zaščitenih narodnih skupnosti pa še v italijanščini oz. madžarščini, ki pa ne smeta biti izrazno bolj poudarjeni od napisov v slovenščini. Dodatno so napisi lahko tudi v angleščini, a oblikovno podrejeni uradnim jezikom v Republiki Sloveniji.

Spomeniki na splošno so različnih tipov; pri vseh pa gre za objekt, ki je bil zgrajen na javnem mestu ali tja postavljen, običajno s prednostno funkcijo spomina na določene osebe, dogodke idr., dodatno lahko tudi zaradi umetniškega ali estetskega pomena, npr. lepše urejenega mestnega okolja.

Občina lahko postavi tak spomenik, npr. kot kip, posvečen zaslužnemu občanu ali drugi osebi, ki je prispevala k ugledu ali razvoju te lokalne skupnosti ali v znak sožitja in prijateljstva z določeno skupnostjo, iz katere ta oseba prihaja, lahko pa tudi kot izraz spoštovanja delu neke osebe (npr. kot umetniku, politiku ali vojaku) oz. vrednotam, za katere se je zavzemala. Komu bodo postavljeni lokalni spomeniki posvečeni, kje bodo stali in povezana vprašanja so v pristojnosti občinskih organov.

Glede na citirani Pravilnik pa bi morali biti napisi na spomenikih, ki jih postavi občina in so kulturni spomeniki lokalnega pomena, bodisi le v slovenskem jeziku bodisi v slovenščini in z manjšimi črkami ali kako drugače oblikovno podrejeno glede na slovenščino še v angleščini.

Za spomenike na območju Mestne občine Ljubljana se kaže za več informacij obrniti na oddelek mestne uprave za kulturo, pri sumu na kršitev zakonodaje pa na Inšpektorat RS za kulturo in medije.

(Objavljeno 1. 12. 2021)

 

  • Tweet

What you can read next

Ali je dopustno spremeniti ime obstoječega podjetja v ime s tujo besedo (npr. Tenis King)?
Ali obstaja kako uradno slovensko e-gradivo, po katerem se lahko učenci na daljavo izobražujejo po slovenskem šolskem sistemu?
V sklopu javne prireditve, ki sicer poteka v slovenščini, bi na enem od delov sodeloval tudi tuji gostujoči predavatelj. Ker predavatelj ne zna slovenščine, nas zanima, ali je treba zagotoviti sprotno tolmačenje ali pa lahko prireditev delno ali v celoti poteka v angleščini?
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!

    Zastavite novo vprašanje:

    Vaš e-naslov*:

    *Da lahko čim bolj podrobno odgovorimo, moramo včasih tudi mi vam zastaviti dodatno vprašanje, zato je zaželeno, da nam zaupate tudi e-naslov.

    • O portalu
    • Kontakt
    • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
    • Videozgodbe
    • Zasebnost in piškotki
    • Zemljevid spletnega mesta

    © 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
    Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

    TOP
    To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo..