Preprosto rečeno je razlika takšna: državni jezik je jezik, ki je povezan z določeno državo v simbolnem, predstavitvenem smislu – običajno jezik, ki ga uporablja in s katerim se identificira večina prebivalstva, uradni jezik je jezik, v katerem poteka uradna oz. javna komunikacija s prebivalstvom, npr. komunikacija na sodiščih, policiji, upravnih enotah ipd. V Republiki

Znanje slovenščine za zaposlitev v Republiki Sloveniji za posamezne poklice običajno določajo pravni akti na ustreznih področjih (za vzgojitelje in učitelje npr. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, za zdravnike in zobozdravnike Zakon o zdravniški službi in Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist,

Zakonsko ureja status slovenskega jezika v medijih Zakon o medijih, ki v 5. členu določa ne le, da mora biti ime medija, njegovih rubrik in oddaj v slovenskem jeziku, ampak tudi, da mora medij, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, »razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku, ali pa morajo biti na ustrezen način

Slovenščini je v devetih letih, kolikor traja osnovnošolsko izobraževanje, namenjenih 1631,5 ur pouka, od tega 60 % obravnavi neumetnostih in 40 % obravnavi umetnostih besedil (izjema je le prvi razred, kjer je razmerje 50 % : 50 %). S slovenščino so tesneje povezani tudi nekateri obvezni izbirni predmeti, ki jih šole izvajajo v 7., 8.

Izraz ‘materni jezik’ običajno enačimo s pojmom ‘prvi jezik’, ki predstavlja jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu naučimo kot prvega od svojega okolja, praviloma v okviru doma. Pogosto je ta jezik tudi prvi jezik naših staršev, vendar to še zdaleč ni nujno: starši lahko z otroki govorijo tudi ali pa samo v drugem jeziku,

V Evropski uniji je vse od začetka delovanja Evropske gospodarske skupnosti, ustanovnih pogodb Unije in Uredbe št. 1/58 kot eden temeljnih gradnikov njenega pravnega reda opredeljena enakovrednost uradnih jezikov EU, ki so z izjemo luksemburščine in turščine (kot enega uradnih jezikov Cipra) vsi uradni jeziki držav članic in med katerimi je od pristopa Slovenije k

Zakon o javni rabi slovenščine v 25. členu omogoča, da so mednarodne javne prireditve, kadar so namenjene predvsem tujim udeležencem, lahko izvedene tudi v tujem jeziku, vendar pa mora biti slovenščina zagotovljena na obvestilni ravni.

Da je na javnih krajih pogosto poleg slovenščine mogoče videti tudi napise in zapise v drugih jezikih, je neizogibno in marsikdaj povsem razumljivo ter sprejemljivo. Če vprašanje razumemo v najširšem možnem smislu vsakršnega možnega napisa ali besedila, ki se pojavi na kakem javnem kraju, deloma že zato, ker ima oblastno urejanje rabe jezika svoje meje.