Slovenščino kot uradni jezik v Republiki Sloveniji določa Ustava RS v 11. členu. Dalje slovenščino v tej funkciji opredeljuje Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), v posameznih razmerjih pa drugi sistemski ali sektorski (področni) predpisi, ki se nanašajo na upravne ali sodne postopke, gospodarsko poslovanje, delovanje društev ali organizacijo javnih prireditev itd. (več o tem si lahko preberete v monografiji o pravni ureditvi in programskih dokumentih o jezikovni rabi urednic N. Gliha Komac in P. Kovač (2018) in na povezavi Zakonodaja o slovenščini). Da je slovenščina uradni jezik, pomeni predvsem, da v tem jeziku teče uradno poslovanje (5. člen ZJRS), pa tudi recimo poslovanje s strankami pri izvajanju registriranih dejavnosti na trgu (14. in 15. člen ZJRS).
Za določene poklice oz. delovna mesta so predpisani dodatni pogoji glede ravni potrebnega znanja slovenskega jezika in načina dokazovanja tega znanja. Tako Uredba o posebnem znanju slovenščine v skladu z ZJRS in uslužbensko zakonodajo za državne in občinske organe (npr. ministrstva, upravne enote, občinske uprave) ter nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb (npr. šole, bolnišnice, muzeje kot javne zavode ali nosilce akreditiranih javnih programov) določa, da se za posamezna mesta zahteva visoka (npr. pri uradnikih, kamor sodi tudi direktor direktorata na ministrstvu), srednja ali osnovna raven. V gospodarstvu pa direktorji oz. poslovodni organi in njihovi člani poslujejo po ZJRS in Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), po katerih je raba slovenščine prav tako prednostnega pomena. Natančneje ZGD-1 v 11. členu določa, da mora poslovodstvo delavcem v družbi zagotoviti sporazumevanje v slovenskem jeziku (na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa lahko tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku) pri dajanju navodil za njihovo delo, vodenju postopkov, v katerih se odloča o njihovih pravicah, in sodelovanju delavcev pri upravljanju. Nadalje morajo biti v slovenščini oz. italijanščini ali madžarščini objavljeni določeni akti družbe. Torej direktorjem gospodarskih družb ni treba znati slovenskega jezika, morajo pa poskrbeti (npr. s tolmačenjem) za prej navedeno sporazumevanje v uradnih jezikih Republike Slovenije znotraj družbe, v razmerju do potrošnikov in drugih naslovnikov pa skladno s predpisi, ki urejajo ta razmerja.
(Objavljeno 25. 11. 2021)