Jezik v medijih je od nekdaj prvi kazal razvojne težnje v jezikovni rabi in prav prek medijev se v javno rabo uvajajo nova poimenovanja, novi govorni vzorci, strukture in stilne izbire. V medijih se zaradi pogoste rabe nevtralizirajo; spreminjajo se meje med družbenimi jezikovnimi zvrstmi: kar je nekdaj veljalo kot nesprejemljivo za javno besedo, npr. občutljivost do neknjižnih zvrsti v javni rabi, se je prav zaradi drugačnih dejanskih rab, ki jih prevzemajo mediji in tako spreminjajo svojo preteklo prakso, uveljavilo kot ena možnih izbir.
Ob informativnih oddajah, ki vzdržujejo standardni, knjižni zapis ali govor, je sploh na televiziji in radiu veliko oddaj, ki so dvo- ali večgovorne. Glede na ciljno občinstvo je prilagojen tudi jezik. Tako dandanes ni nič neobičajnega, da oddaje, namenjene mlajšim, potekajo v nestandardnem, neknjižnem jeziku vsakokratnega voditelja. Na drugačne jezikovne izbire med drugim vplivajo namreč nove funkcije medijev, od katerih je najbolj pomembna v zadnjih desetletjih informativna zabava, ki jo je k nam prineslo tržno novinarstvo.
Na izbiro in raven jezika v govorjenih medijskih žanrih vpliva vnaprejšnja pripravljenost voditeljice/novinarke ali voditelja/novinarja. Čeprav večina informativnih oddaj nastaja ob vnaprejšnji pisni predlogi (torej je govorna izvedba drugotna, pogosto gre le za brano izvedbo z zaslona), so lahko deli, kjer vstopajo sogovorci (npr. intervju), tudi spontano tvorjeni, ne vnaprej pripravljeni. To je običajna praksa v pogovornih oddajah v živo. Nič neobičajnega ni, da novinarji ali voditelji postavijo vprašanje tako, da je vprašalnica na koncu: “Vaše podjetje posluje od kdaj?” Voditeljica ali novinar se namreč sproti odziva na povedano in sproti tvori besedilo, kar je zahteven postopek vodenja oddaje (enako tudi komentiranja) v živo, zato je besedni red pogosto glede na normo pisnega jezika spremenjen in sledi linearni tvorbi spontanega govora. Govorna izvedba je tako odvisna od veščosti voditelja, da izpeljuje skladenjske vzorce predvidljivo in naglašuje standardno tudi ob spontanem govoru, torej kako dober govorec je, kakšno je vzdušje med oddajo, kakšna je tematika in sogovorci. Ob vrednotenju govora ne smemo pozabiti, da je končna izbira, kakovost oz. uspešnost odvisna od številnih okoliščin, ki jih določajo okoliščine in udeleženci vsakokratne oddaje, in da standardi pisnega jezika niso v celoti prenosljivi na ocenjevanje spontanega govora.
(Objavljeno 2. 12. 2021)