V medijih pogosto zasledimo nenavadno rabo jezika, ki odstopa od tistega, česar smo se naučili v šoli, npr. besede niso pravilno naglašene ali pa vprašalnica stoji na koncu stavka ('Vaše podjetje posluje od kdaj?'). Kaj menite o tem?
Jezik v medijih je od nekdaj prvi kazal razvojne težnje v jezikovni rabi in prav prek medijev se v javno rabo uvajajo nova poimenovanja, novi govorni vzorci, strukture in stilne izbire. V medijih se zaradi pogoste rabe nevtralizirajo; spreminjajo se meje med družbenimi jezikovnimi zvrstmi: kar je nekdaj veljalo kot nesprejemljivo za javno besedo, npr.
- Published in Vprašanja in odgovori
Ali morajo biti pogodbe, pri katerih je druga pogodbena stranka tujec (bodisi fizična bodisi pravna oseba), sklenjene v slovenščini? In obratno: ali morajo tuje pravne osebe sklepati pogodbe s slovenskimi fizičnimi/pravnimi osebami v slovenščini?
O jeziku pogodb smo že pisali v odgovoru o uporabi angleščine pri sklepanju pogodbe o nerazkrivanju informacij, kjer boste o tem našli podrobnejšo razlago. Tu naj dodamo le, da so pogodbe, ki jih pri svojem delu sklepajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, posebej pravno urejene. Načeloma
- Published in Nerazvrščeno
V Ljubljani smo dobili dva spomenika — posvečena sta pri nas domala neznanima Nizamiju Gandžaviju in Grigoriju Skovorodi —, ki so ju postavili tujci. Na Gandžavijevem je napis tudi v angleščini, na Skovorodovem pa slovenskega napisa sploh ni, je samo v ukrajinščini in angleščini. Ali to pomeni kršitev 11. člena ustave?
Po 11. členu Ustave RS je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenščina in se v javnem sporazumevanju uporablja v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine. Rabo drugih jezikov v javni komunikaciji urejajo področni predpisi ali pa je prepuščena politiki nosilca dejavnosti, tj. prek področnih ministrstev, ki pripravljajo predpise in smernice za svoj resor, prilagojeno
- Published in Vprašanja in odgovori
Katera pravila veljajo glede jezika pri pogodbi o nerazkrivanju informacij (NDA)? Ali je dopustno to pogodbo skleniti v angleškem jeziku med strankama, ki sta pravni osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, tako da se uporabi osnutek v angleščini, že pripravljen za podjetja v tujini?
Jezik pogodbe mora biti predvsem takšen, da pogodbene obveze razumeta obe stranki. 15. člen Obligacijskega zakonika (OZ) namreč določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Glede na 16. člen OZ se v situacijah nesporazuma (torej ko sta pogodbeni stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa se ne), šteje,
- Published in Vprašanja in odgovori
Zanima me vprašanje oz. trditev, ki je bila del testa v sinovi OŠ (7. razred) pri predmetu domovinska in državljanska kultura in etika: slovensko državljanstvo lahko dobi samo nekdo, ki govori slovenski jezik (DA/NE). Je pravilno to trditev označiti z DA ali z NE?
10. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) od leta 1994 kot pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva med drugim določa aktivno znanje slovenskega jezika, tj. da prosilec obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Te izpite izvaja Center za slovenščino kot
- Published in Vprašanja in odgovori
V katerem predpisu je napisano, da je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenščina? Ali morajo osebe na vidnih položajih, npr. direktorji, obvezno znati slovenski jezik?
Slovenščino kot uradni jezik v Republiki Sloveniji določa Ustava RS v 11. členu. Dalje slovenščino v tej funkciji opredeljuje Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), v posameznih razmerjih pa drugi sistemski ali sektorski (področni) predpisi, ki se nanašajo na upravne ali sodne postopke, gospodarsko poslovanje, delovanje društev ali organizacijo javnih prireditev itd. (več o tem
- Published in Vprašanja in odgovori
Ali je glede na Zakon o javni rabi slovenščine ustrezno, če se v okviru oglaševalske akcije sestavi slogan kot kombinacija angleške in slovenske besede, npr. z vnosom tuje besedice »sun« (sonce) v izraz, ki sicer enakovredno upošteva oba jezika?
Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) vsebuje več določb, ki usmerjajo izvajalce pri uporabi jezika v javnem življenju. Glede oglaševanja je neposredno ali posredno merodajnih več norm. 22. člen se nanaša splošno na jezik v medijih, ki veleva, da v medijih, ki izhajajo v slovenščini, sporočila v tujem jeziku ne smejo biti izrazno bolj poudarjena
- Published in Nerazvrščeno
Ali bi bil slovenski jezik na slovenskih univerzah ogrožen, če bi bila sprejeta novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016? Bi bil slovenski jezik znanosti s to novelo dovolj zaščiten?
Skladno z zakonodajo je lahko jezik predavanj na slovenskih univerzah tudi kateri od tujih jezikov. Veljavni zakon namreč določa: 8. člen (učni jezik) Učni jezik je slovenski. Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom. Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku
- Published in Vprašanja in odgovori
Ali je slovenski medij (spletni dnevnik) dolžan spoštovati uporabo slovenskega jezika v komentarjih bralcev? Kako je s tem na spletnih forumih, katerih spletne strani so registrirane in delujejo v Sloveniji?
Jezik medijev je javni jezik, zato zanj velja Zakon o javni rabi slovenščine. Ta v 22. členu za jezik medijev, registriranih v RS, predpisuje slovenščino. Dopustno je objavljati tudi sporočila v tujem jeziku, vendar ta ne smejo biti izrazno bolj poudarjena kot sporočila v slovenščini. Področje ureja tudi Zakon o medijih (ZMed). 5. člen ZMed
- Published in Vprašanja in odgovori