Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v krajih, kjer ni mogoče organizirati klasičnega...
Šolarji o prihodnosti slovenščine
V javnem sistemu vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji ima slovenščina osrednjo vlogo – v večini primerov je slovenščina na vseh stopnjah učni jezik, torej jezik, v katerem izobraževanje poteka, v osnovni in srednji šoli pa tudi temeljni učni predmet.
ZAKONODAJA
Slovenščino kot jezik vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcih oziroma šolah določajo 3. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), 5. člen Zakona o vrtcih (ZVrt), 6. člen Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI) ter 8. člen Zakona o gimnazijah (ZGim). Zakonodaja sicer dopušča nekaj izjem, predvsem za šole s področij, na katerih živijo druge narodnostne skupnosti, pa tudi npr. v programih mednarodne mature ali v primerih mednarodnih izmenjav. Krovni zakon ZOFVI v 92. členu določa tudi, da morajo vsi strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah obvladati slovenski knjižni jezik, kar se praviloma preverja pri strokovnem izpitu, ki je obvezen za vse zaposlene strokovne delavce v vrtcih in šolah.
Vsi navedeni zakoni med temeljne cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji uvrščajo razvoj jezikovne zmožnosti oz. razvoj uspešnega razumevanja in sporočanja v slovenskem jeziku (2. člen ZOFVI, ZOsn, ZPSI, ZGim in 4. člen ZVrt), Zakon o osnovni šoli slovenščino uvršča med obvezne predmete za vse učence (16. člen) ter med predmete, iz katerih se vsako leto izvede nacionalno preverjanje znanja v 6. in 9. razredu (64. člen), Zakon o maturi pa med skupne predmete na splošni in poklicni maturi, ki so obvezni za vse kandidate (5. in 7. člen).
JEZIKOVNA POLITIKA
Jezikovna politika posebno skrb namenja jezikovnemu pouku slovenščine v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije, raziskavam slovenskega jezika ter ovrednotenju in raziskovanju jezikovnega izobraževanja v slovenščini. Skuša pa tudi uzaveščati pomen jasnega in razumljivega uradovalnega jezika ter zagotoviti vseživljenjsko jezikovno izobraževanje javnih uslužbenk in uslužbencev.
Glavna cilja jezikovnopolitičnega delovanja na področju izobraževanja slovenščine kot prvega jezika v Republiki Sloveniji sta:
- razvijanje in izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti govork in govorcev slovenščine kot prvega jezika in njihovo usposabljanje za učinkovito sporazumevanje,
- razumljiv uradovalni jezik in nadgrajevanje jezikovne zmožnosti javnih uslužbencev in uslužbenk.
Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 določa tudi vrsto konkretnih ukrepov za dosego teh ciljev, s katerimi želi država
- izboljšati pouk slovenščine, da bo kar se da učinkovit v sodobnih družbenih razmerah,
- izboljšati bralno, medijsko in digitalno pismenost,
- izboljšati jezikovno zmožnost in jezikovno samozavest govork in govorcev slovenščine,
- govorcem in govorkam slovenščine kot prvega jezika omogočiti, da se razvijejo v jezikovno usposobljene osebe in se opremijo za učinkovito, tj. razumljivo in sprejemljivo javno in uradno komunikacijo ter druge vrste specializiranega sporazumevanja,
- poskrbeti za izobraževanje učiteljev različnih predmetov, da bodo ustrezno seznanjeni z novostmi na področju slovenistike, didaktike, prenove učnih načrtov in gradiv, jezikovne politike idr. ter usposobljeni za uporabo jezikovnih tehnologij pri pouku,
- spodbuditi razvoj slovenskih e-učbenikov in e-gradiv z vseh področij ter zagotoviti prosti dostop do širokega izbora gradiv v tiskani in e-obliki,
- poskrbeti za jezikovno izobraževanje javnih uslužbencev in uslužbenk,
- izboljšati razumljivost in jezikovno podobo uradovalnih besedil,
- spodbujati nediskriminatorno in vključujočo rabo jezika v uradovalnih postopkih.
