Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

Ali morajo biti pogodbe, pri katerih je druga pogodbena stranka tujec (bodisi fizična bodisi pravna oseba), sklenjene v slovenščini? In obratno: ali morajo tuje pravne osebe sklepati pogodbe s slovenskimi fizičnimi/pravnimi osebami v slovenščini?

by / sreda, 01 decembra 2021 / Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini

O jeziku pogodb smo že pisali v odgovoru o uporabi angleščine pri sklepanju pogodbe o nerazkrivanju informacij, kjer boste o tem našli podrobnejšo razlago. Tu naj dodamo le, da so pogodbe, ki jih pri svojem delu sklepajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, posebej pravno urejene. Načeloma morajo biti v slovenskem jeziku (5. člen ZJRS), za mednarodno sodelovanje pa 6. člen določa, da pri sklepanju pogodb s tujimi osebami predstavniki organov, služb in nosilcev javnih pooblastil oblikujejo in podpišejo izvirnik pogodbenega besedila v slovenskem in tujem jeziku. Za sklepanje pogodb mednarodnega javnega prava se glede jezikovnih vprašanj uporabljajo določbe Zakona o zunanjih zadevah.

(Objavljeno 1. 12. 2021)

 

  • Tweet

What you can read next

V katerem predpisu je napisano, da je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenščina? Ali morajo osebe na vidnih položajih, npr. direktorji, obvezno znati slovenski jezik?
V zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika – zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja? Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed., kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem “sprejeti” (včasih npr.: “Vsi poslušalci, ki ste z nami …”, danes pa: “Ti, ki nas poslušaš …”).
Kaj pomeni "obvestilna raven" za rabo slovenščine, ko se organizira mednarodne javne prireditve v npr. angleščini? Izraz je uporabljen v 25. členu Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS).
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!
[contact-form-7 id="3655" title="Jezikovno vprašanje"]
  • O portalu
  • Kontakt
  • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
  • Videozgodbe
  • Zasebnost in piškotki
  • Zemljevid spletnega mesta

© 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

TOP