Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

Ali morajo biti pogodbe, pri katerih je druga pogodbena stranka tujec (bodisi fizična bodisi pravna oseba), sklenjene v slovenščini? In obratno: ali morajo tuje pravne osebe sklepati pogodbe s slovenskimi fizičnimi/pravnimi osebami v slovenščini?

by Tadeja Rozman / sreda, 01 decembra 2021 / Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini

O jeziku pogodb smo že pisali v odgovoru o uporabi angleščine pri sklepanju pogodbe o nerazkrivanju informacij, kjer boste o tem našli podrobnejšo razlago. Tu naj dodamo le, da so pogodbe, ki jih pri svojem delu sklepajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, posebej pravno urejene. Načeloma morajo biti v slovenskem jeziku (5. člen ZJRS), za mednarodno sodelovanje pa 6. člen določa, da pri sklepanju pogodb s tujimi osebami predstavniki organov, služb in nosilcev javnih pooblastil oblikujejo in podpišejo izvirnik pogodbenega besedila v slovenskem in tujem jeziku. Za sklepanje pogodb mednarodnega javnega prava se glede jezikovnih vprašanj uporabljajo določbe Zakona o zunanjih zadevah.

(Objavljeno 1. 12. 2021)

 

  • Tweet

What you can read next

Ali obstaja kako uradno slovensko e-gradivo, po katerem se lahko učenci na daljavo izobražujejo po slovenskem šolskem sistemu?
Kakšen je pravilen zapis prometnega cilja Pulj na prometni signalizaciji za vodenje prometa (kažipotna signalizacija) na dvojezičnem območju (npr. v Kopru) in izven tega območja (npr. v Postojni)? Na večini obstoječe kažipotne signalizacije v Kopru je namreč izvedba napisa Pulj/Pula/Pola z dodano avtomobilsko oznako HR. Ali je takšno zaporedje napisa ustrezno?
Katere službe, ki naj bi skrbele za slovenščino v javni rabi, so bile po prekinitvi Jezikovnega razsodišča leta 1990 ustanovljene in kdaj?
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!

    Zastavite novo vprašanje:

    Vaš e-naslov*:

    *Da lahko čim bolj podrobno odgovorimo, moramo včasih tudi mi vam zastaviti dodatno vprašanje, zato je zaželeno, da nam zaupate tudi e-naslov.

    • O portalu
    • Kontakt
    • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
    • Videozgodbe
    • Zasebnost in piškotki
    • Zemljevid spletnega mesta

    © 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
    Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

    TOP
    To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo..