Kot univerzitetna učiteljica slovenščine živim v skladu z naravo svojega dela predvsem v slovenščini in zalotila sem se, da mi gre ena od besed, ki jih moram uporabiti, ko svoje delo predstavljam v angleščini, precej slabo z jezika. Gre za besedo internacionalizacija oz. v angleščini internationalization. In kaj skupnega imata slovenščina in internacionalizacija? O avtorici

V lovljenju ravnotežja med svobodo govora ter pravico osebe do časti in dobrega imena, s katerim se od 90. let vse prepogosto ukvarjajo slovenska sodišča, se zadnja leta banalizira, primitivizira in vulgarizira javno komuniciranje. Sploh politično, kolikor nas doseže prek medijev. Novi »politiki« (političarke, če že so, so tozadevno neprimerno bolje izobražene), nevajeni javnega govora,

Uvod Slovensko-nemški odnosi so predmet raziskovanja različnih znanstvenih disciplin, v prvi vrsti seveda zgodovinske. Zanimanje za preteklost naroda, zgodovino kraja ali preteklih rodov pa ni omejeno le na znanstveno sfero, temveč zajema širši krog ljubiteljskih zgodovinarjev in rodoslovcev. Tako univerzitetno izobraženi kot tudi ljubiteljski zgodovinarji pri svojem delu naletijo pogosto na vire v nemškem jeziku

Raziskovalci jezika imamo predmet svojih raziskovanj nenehno pred očmi oziroma ušesi. Proučevalci starejših besedil so pri tem morda izvzeti, pa vendar lahko tudi njih naključno slišana besedna oblika ali prebrana besedna zveza navede na drugačen pogled na že velikokrat pregledano gradivo. Vsi, ki se ukvarjamo s sodobnim jezikom, pa se moramo pogosto prav opomniti, da

Seksistični jezik oz. seksistična raba jezika je opredelitev jezika kot vzroka in posledice širšega družbenega fenomena – seksizma – ki ga razumemo kot celovit sistem prepričanj in delovanj, ki ustvarja hierarhijo v zaznavanju večvrednosti enega spola nad drugim (Jogan, 1992; Jogan, 2001; Litosseliti, 2006). O seksističnem jeziku govorimo, ko gre za neenakovredno obravnavo moških in/ali

NA VRH