Dvojezične plakate je možno obesiti tudi izven dvojezičnega območja, če za to obstaja potreba. 23. člen Zakona o javni rabi slovenščine v 1. odstavku govori o tem, da mora biti javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti na območju Republike Slovenije v slovenščini. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi
Izraz ‘materni jezik’ običajno enačimo s pojmom ‘prvi jezik’, ki predstavlja jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu naučimo kot prvega od svojega okolja, praviloma v okviru doma. Pogosto je ta jezik tudi prvi jezik naših staršev, vendar to še zdaleč ni nujno: starši lahko z otroki govorijo tudi ali pa samo v drugem jeziku,
Znanje slovenščine za zaposlitev v Republiki Sloveniji za posamezne poklice običajno določajo pravni akti na ustreznih področjih (za vzgojitelje in učitelje npr. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, za zdravnike in zobozdravnike Zakon o zdravniški službi in Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist,
Da. Tako določa Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, ki v 5. točki 10. člena kot pogoj za pridobitev državljanstva z naturalizacijo navaja, da mora prosilec obvladati slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Člen tudi natančneje določa pravila za izvedbo izpita, okoliščine,
Da. Označbe na prodajnih izdelkih so namenjene obveščanju potrošnika o lastnostih in namembnosti izdelka, označbe pa ponujajo tudi osnovne podatke o proizvajalcu (področje, kjer je izdelek narejen, npr. Narejeno v Sloveniji) in dobavitelju. Da morajo biti vsa določila na izdelkih zapisana v slovenščini oz. v jeziku, ki je potrošniku v Republiki Sloveniji zlahka razumljiv, določata
Področje poimenovanja podjetij/društev/medijev ipd. urejajo različni zakoni: poleg Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) tudi različni področni zakoni, npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o medijih. Načeloma velja, da mora biti poimenovanje v slovenščini (17., tudi 18. člen ZJRS), vendar veljavna zakonodaja dopušča nekaj izjem (prim. odgovor na vprašanje Ali je dovoljeno
Zakon o javni rabi slovenščine v 25. členu omogoča, da so mednarodne javne prireditve, kadar so namenjene predvsem tujim udeležencem, lahko izvedene tudi v tujem jeziku, vendar pa mora biti slovenščina zagotovljena na obvestilni ravni.
Zakonsko ureja status slovenskega jezika v medijih Zakon o medijih, ki v 5. členu določa ne le, da mora biti ime medija, njegovih rubrik in oddaj v slovenskem jeziku, ampak tudi, da mora medij, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, »razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku, ali pa morajo biti na ustrezen način
V Evropski uniji je vse od začetka delovanja Evropske gospodarske skupnosti, ustanovnih pogodb Unije in Uredbe št. 1/58 kot eden temeljnih gradnikov njenega pravnega reda opredeljena enakovrednost uradnih jezikov EU, ki so z izjemo luksemburščine in turščine (kot enega uradnih jezikov Cipra) vsi uradni jeziki držav članic in med katerimi je od pristopa Slovenije k
TOP