V javnem sistemu vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji imajo tuji jeziki pomembno vlogo. Učenje in poučevanje tujih jezikov ima dolgo in bogato tradicijo, kar se kaže v razmeroma dobrem znanju tujih jezikov prebivalk in prebivalcev Slovenije. Cilj jezikovne politike tako Evropske unije kot tudi Slovenije je, da bi vsi državljani EU znali vsaj tri jezike, polega prvega jezika še dva dodatna jezika, tudi jezik(e) sosednjih držav.

POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI

»Pouk prvega tujega jezika se izvaja od drugega razreda naprej v obveznem delu osnovnošolskega programa. Neobvezno se ga učenke in učenci lahko učijo od prvega razreda naprej. Obvezno učenje prvega tujega jezika se po osnovni šoli nadaljuje do zaključka izobraževalnih programov srednjega splošnega ter poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja (izvzeti so programi nižjega poklicnega izobraževanja). V svoji ponudbi šole izbirajo med angleščino in nemščino, lahko ponudijo in izvajajo tudi oba jezika. Odločanje osnovne šole o ponudbi dodatnega, drugega tujega jezika temelji na predpisanem naboru jezikov pri obveznih izbirnih predmetih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in pri neobveznih izbirnih predmetih razširjenega programa osnovne šole (od drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja naprej). Učenke in učenci se lahko dodatnega, drugega tujega jezika učijo od drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja dalje kot neobvezni izbirni predmet ter v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju kot obvezni ali neobvezni izbirni predmet. V zadnjih letih je opazen upad deleža učencev in učenk, ki med izbirnimi predmeti izberejo učenje drugega tujega jezika. V srednješolskem programu za gimnazije je poleg prvega tujega jezika obvezen še drugi, je pa tudi možnost izbire tretjega jezika, pri čemer šola ponudi jezike iz predpisanega nabora. V srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju je obvezno samo učenje prvega tujega jezika. Učenje dodatnih jezikov je možno le v srednjem strokovnem izobraževanju, če se šola za to odloči. Pouk obveznega drugega tujega jezika se izvaja le še v šestih programih.« (ReNPJP2021-2025)

POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV STROKE V VIŠJEM IN VISOKEM ŠOLSTVU

V Sloveniji višješolsko poučevanje tujih jezikov stroke zajema učenje tujih jezikov za izvajanje določenega poklica. Večina programov vsebuje en tuji jezik stroke (angleščino ali nemščino).

Visokošolsko poučevanje tujih jezikov stroke zajema učenje tujih jezikov za izvajanje določenega poklica ali za študijske namene. Pouk tujih jezikov stroke se izvaja v okviru študijskih programov vseh treh stopenj ali kot del priprave na študij (predvsem angleščina za akademske namene). V ponudbi tujih jezikov stroke je najpogosteje zastopan angleški jezik, sledi nemški jezik, v manjšem deležu se poučujejo tudi italijanski, francoski, španski in ruski jezik. Praviloma je tuji jezik stroke obvezni predmet, vendar pa je ponujen tudi kot obvezni izbirni ali kot izbirni predmet.

IZZIVI POUČEVANJA TUJIH JEZIKOV

Znanju tujih jezikov različne strategije in programi pripisujejo pomembno vlogo pri izobraževanju in večanju konkurenčnosti gospodarstva, vendar pa se v zadnjih desetletjih v celotni izobraževalni vertikali pojavljajo izzivi, ki imajo negativen vpliv na raven znanja tujih jezikov in kažejo na neusklajenost in pomanjkanje enotnih usmeritev na področju tujejezikovnega izobraževanja. Naj naštejemo le najbolj pereče: nekontinuirano učenje tujih jezikov, ki se kaže v večkratnem ponovnem začetku učenja tujega jezika od začetka (pogosto pri nemščini), izrinjanje tujih jezikov iz predmetnikov srednješolskih in študijskih programov, zmanjševanje števila kontaktnih ur tujih jezikov stroke ter pomanjkljivo izobraževanje učiteljev tujih jezikov stroke. Natančneje so navedeni izzivi predstavljeni v pobudi za oblikovanje skladne tujejezikovne politike na vseh ravneh izobraževanja, ki je nastala pod okriljem Skupine za oblikovanje tujejezikovnih politik pri Slovenskem društvu učiteljev tujega strokovnega jezika.

JEZIKOVNA POLITIKA

Cilj jezikovne politike na področju izobraževanja tujih jezikov je zagotoviti kakovost in optimizacijo poučevanja ter učenja tujih jezikov. Zato Republika Slovenija predvideva oblikovanje enotne politike poučevanja tujih jezikov v celotni izobraževalni vertikali in v letih 2021-2025 načrtuje tudi naslednje jezikovnopolitične ukrepe:

  • spodbujanje raziskav s področja tujih jezikov,
  • zagotavljanje stalne strokovne podpore razvoju učenja in poučevanja tujih jezikov,
  • načrtovanje dopolnitve ponudbe nabora jezikov v vzgojno-izobraževalnem sistemu,
  • uvedba obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli,
  • spodbujanje uvajanja sodobnih in inovativnih pristopov k učenju in poučevanju jezikov,
  • informiranje in svetovanje učečim se in njihovim staršem glede izbire tujih jezikov,
  • spodbujanje medpredmetnega povezovanja med različnimi jezikovnimi predmeti,
  • vzpostavitev reguliranih izpitov iz tujih jezikov na ravni odličnosti (C1/C2).
Sort By: Direction:
  • Akcijski načrt za jezikovno izobraževanje

    Celovit jezikovnonačrtovalni dokument, ki konkretizira cilje in ukrepe s področja jezikovnega izobraževanja, določene v Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018.
  • Evropski center za moderne jezike

    Evropski center za moderne jezike Sveta Evrope z mednarodnimi projekti podpira razvoj učenja in poučevanja jezikov.
  • SDUTSJ

    Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika je neprofitno društvo, ki se zavzema za kakovost poučevanja tujega jezika stroke in pomaga pri profesionalni rasti učiteljev. Člani društva so učitelji tujega jezika v visokem šolstvu, višjih strokovnih in srednjih šolah ter privatnih jezikovnih šolah.
  • ZUJF-E

    Zakon o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki prinaša tudi člen o zgodnjem učenju tujega jezika.
NA VRH