Jezik v me­di­jih je od nek­daj prvi kazal ra­zvoj­ne te­žnje v je­zi­kov­ni rabi in prav prek me­di­jev se v javno rabo uva­ja­jo nova po­i­me­no­va­nja, novi go­vor­ni vzor­ci, struk­tu­re in stil­ne iz­bi­re. V me­di­jih se za­ra­di po­go­ste rabe nev­tra­li­zi­ra­jo; spre­mi­nja­jo se meje med druž­be­ni­mi je­zi­kov­ni­mi zvrst­mi: kar je nek­daj ve­lja­lo kot ne­spre­je­mlji­vo za javno be­se­do, npr.

O je­zi­ku po­godb smo že pi­sa­li v od­go­vo­ru o upo­ra­bi an­gle­šči­ne pri skle­pa­nju po­god­be o ne­raz­kri­va­nju in­for­ma­cij, kjer boste o tem našli po­drob­nej­šo raz­la­go. Tu naj do­da­mo le, da so po­god­be, ki jih pri svo­jem delu skle­pa­jo dr­žav­ni or­ga­ni in or­ga­ni sa­mo­u­prav­nih lo­kal­nih sku­pno­sti, iz­va­jal­ci jav­nih služb ter no­sil­ci jav­nih po­o­bla­stil, po­se­bej prav­no ure­je­ne. Na­če­lo­ma

Po 11. členu Usta­ve RS je ura­dni jezik v Re­pu­bli­ki Slo­ve­ni­ji slo­ven­šči­na in se v jav­nem spo­ra­zu­me­va­nju upo­ra­blja v skla­du z Za­ko­nom o javni rabi slo­ven­šči­ne. Rabo dru­gih je­zi­kov v javni ko­mu­ni­ka­ci­ji ure­ja­jo po­droč­ni pred­pi­si ali pa je pre­pu­šče­na po­li­ti­ki no­sil­ca de­jav­no­sti, tj. prek po­droč­nih mi­ni­str­stev, ki pri­pra­vlja­jo pred­pi­se in smer­ni­ce za svoj resor, pri­la­go­je­no

Jezik po­god­be mora biti pred­vsem ta­kšen, da po­god­be­ne ob­ve­ze ra­zu­me­ta obe stran­ki. 15. člen Obli­ga­cij­ske­ga za­ko­ni­ka (OZ) na­mreč do­lo­ča, da je po­god­ba skle­nje­na, ko se po­god­be­ni stran­ki spo­ra­zu­me­ta o nje­nih bi­stve­nih se­sta­vi­nah. Glede na 16. člen OZ se v si­tu­a­ci­jah ne­spo­ra­zu­ma (torej ko sta po­god­be­ni stran­ki pre­pri­ča­ni, da se stri­nja­ta, de­jan­sko pa se ne), šteje,

10. člen Za­ko­na o dr­ža­vljan­stvu Re­pu­bli­ke Slo­ve­ni­je (ZDRS) od leta 1994 kot pogoj za pri­do­bi­tev slo­ven­ske­ga dr­ža­vljan­stva med dru­gim do­lo­ča ak­tiv­no zna­nje slo­ven­ske­ga je­zi­ka, tj. da pro­si­lec ob­vla­da slo­ven­ski jezik za po­tre­be vsak­da­nje­ga spo­ra­zu­me­va­nja, kar do­ka­že s spri­če­va­lom o uspe­šno opra­vlje­nem iz­pi­tu iz zna­nja slo­ven­šči­ne na osnov­ni ravni. Te iz­pi­te iz­va­ja Cen­ter za slo­ven­šči­no kot

Slo­ven­šči­no kot ura­dni jezik v Re­pu­bli­ki Slo­ve­ni­ji do­lo­ča Usta­va RS v 11. členu. Dalje slo­ven­šči­no v tej funk­ci­ji opre­de­lju­je Zakon o javni rabi slo­ven­šči­ne (ZJRS), v po­sa­me­znih raz­mer­jih pa drugi sis­tem­ski ali sek­tor­ski (po­droč­ni) pred­pi­si, ki se na­na­ša­jo na uprav­ne ali sodne po­stop­ke, go­spo­dar­sko po­slo­va­nje, de­lo­va­nje dru­štev ali or­ga­ni­za­ci­jo jav­nih pri­re­di­tev itd. (več o tem

Zakon o javni rabi slo­ven­šči­ne (ZJRS) vse­bu­je več do­ločb, ki usmer­ja­jo iz­va­jal­ce pri upo­ra­bi je­zi­ka v jav­nem ži­vlje­nju. Glede ogla­še­va­nja je ne­po­sre­dno ali po­sre­dno me­ro­daj­nih več norm. 22. člen se na­na­ša splo­šno na jezik v me­di­jih, ki ve­le­va, da v me­di­jih, ki iz­ha­ja­jo v slo­ven­šči­ni, spo­ro­či­la v tujem je­zi­ku ne smejo biti iz­ra­zno bolj po­u­dar­je­na

Skla­dno z za­ko­no­da­jo je lahko jezik pre­da­vanj na slo­ven­skih uni­ver­zah tudi ka­te­ri od tujih je­zi­kov. Ve­ljav­ni zakon na­mreč do­lo­ča: 8. člen (učni jezik) Učni jezik je slo­ven­ski. Vi­so­ko­šol­ski zavod lahko iz­va­ja štu­dij­ske pro­gra­me ali nji­ho­ve dele v tujem je­zi­ku, pod po­go­ji, do­lo­če­ni­mi s sta­tu­tom. Če vi­so­ko­šol­ski zavod opra­vlja javno služ­bo, se lahko v tujem je­zi­ku

Jezik me­di­jev je javni jezik, zato zanj velja Zakon o javni rabi slo­ven­šči­ne. Ta v 22. členu za jezik me­di­jev, re­gi­stri­ra­nih v RS, pred­pi­su­je slo­ven­šči­no. Do­pu­stno je ob­ja­vlja­ti tudi spo­ro­či­la v tujem je­zi­ku, ven­dar ta ne smejo biti iz­ra­zno bolj po­u­dar­je­na kot spo­ro­či­la v slo­ven­šči­ni. Po­dro­čje ureja tudi Zakon o me­di­jih (ZMed). 5. člen ZMed

NA VRH