Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo pravico do enakopravne, javne in zasebne rabe svojega jezika na območjih občin, v katerih živijo.

Slovenska jezikovna politika na tem področju izhaja iz predpostavke, da je dobro razvita jezikovna zmožnost v prvem jeziku, ki pri ostalih manjšinah in priseljencih ni slovenščina, eden od temeljnih pogojev za razvoj jezikovne zmožnosti v slovenščini.

Republika Slovenija že zdaj zagotavlja pravico do uporabe in razvoja prvega jezika in kulture obema jezikoma avtohtonih narodnih skupnosti, ki imata poleg slovenščine na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, tudi status uradnih jezikov. Vse osebe javnega prava imajo dolžnost, da na teh območjih poslujejo in se sporazumevajo tudi v jeziku avtohtonih narodnih skupnosti. Prav tako na podlagi Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji spodbuja ohranjanje in razvoj romskega jezika in kulture.

Možnost učenja materinščine je po bilateralnih pogodbah zagotovljena tudi nekaterim govorcem drugih jezikovnih skupnosti, kar omogoča Zakon o osnovni šoli. Uresničevanje teh pravic se v okviru osnovnega in srednjega šolstva udejanja v obliki dopolnilnega pouka ali izbirnega predmeta, pri katerem pa ti jeziki trenutno še niso opredeljeni kot prvi jeziki, temveč se obravnavajo kot tuji jeziki.

ZAKONODAJA

Republika Slovenija je po Ustavi RS (5. člen) dolžna skrbeti za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost. Poglavitni politični nosilec skrbi za manjšine v RS je Urad za narodnosti. Na njegovih spletnih straneh je mogoče dobiti informacije o njegovem delovanju, o manjšinah pri nas in o zakonodaji za to področje. Osrednji je Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, nekatere določbe, povezane z izobraževanjem, pa so ponovljene ali natančneje razdelane v Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja (3. člen), Zakonu o osnovni šoli (6. člen), Zakonu o gimnazijah (2. člen) ipd.

Na ostalih področjih je status italijanskega in madžarskega jezika kot uradnih poleg slovenščine določen v številnih zakonih, npr. v Zakonu o državni upravi, Zakonu o gospodarskih družbah, Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, Zakonu o splošnem upravnem postopku. Javni uslužbenci na dvojezičnih območjih morajo po Zakonu o javnih uslužbencih (17. člen) znati oba jezika, zaradi česar jim po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju pripada dodatek za dvojezičnost.

Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji predvideva ohranjanje romskega jezika in kulture, Zakon o vrtcih pa državno financiranje oddelkov v vrtcih z romskim jezikom (29. člen).

Pravice ostalih priseljencev so opredeljene v različnih zakonih. Po Uredbi o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije, imajo tujci, ki niso člani EU, pravico do brezplačne udeležbe na 60-, 120- oz. 180-urnem tečaju slovenskega jezika (4. in 5. člen), nekateri med njimi pa tudi pravico do brezplačnega prvega opravljanja izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni (8. člen). Po Zakonu o osnovni šoli se za otroke, ki so tuji državljani, organizirata pouk maternega jezika in tečaj slovenščine ob vključitvi v osnovno šolo (10. člen). Po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (81. člen) se oba financirata iz državnega proračuna. Prav tako iz državnega proračuna se financira poučevanje njihovega maternega jezika. Po Zakonu o gimnazijah (8. člen) lahko šola za tujce izobraževalni program gimnazije izvaja v tujem jeziku, a s slovenščino kot izbirnim predmetom.

Nekaj jezikovnih pravic je vezanih tudi na sodstvo in administracijo. Tujci, ki jim je odvzeta prostost, lahko po Zakonu o kazenskem postopku pod določenimi pogoji s sodiščem komunicirajo v svojem jeziku (7.-9. člen), za prevajanje pa poskrbi sodni tolmač. Če udeleženci splošnega upravnega postopka ne znajo jezika, imajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku pravico do tolmača (62. člen).

JEZIKOVNA POLITIKA

Republika Slovenija:

• zagotavlja možnosti za učenje prvega jezika (italijanščina in madžarščina kot izbirni jezik na univerzi, leposlovna produkcija v romskem jeziku, knjižnično gradivo v jezikih priseljencev),
• predvideva usposabljanje javnih uslužbencev in funkcionarjev za komunikacijo v jezikih avtohtonih in drugih narodnih skupnosti, seveda pa tudi tolmačev in prevajalcev,
• spodbuja večjezičnost (učenje italijanščine, madžarščine, jezikov priseljencev in romske kulture v okviru izbirnih predmetov; jeziki priseljencev v medijih).