Posredujemo odgovor Vlade RS, ki je bil objavljen 7. novembra 2016 na strani http://140plus-vladars.tumblr.com/post/152864887754/pojasnilo-glede-u%C4%8Denja-sloven%C5%A1%C4%8Dine-za-prosilce-za pod naslovom Pojasnilo glede učenja slovenščine za prosilce za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) omogoča in zagotavlja učenje slovenskega jezika prosilcem za mednarodno zaščito in osebam s priznano mednarodno zaščito. Vsak prosilec za mednarodno zaščito se lahko udeleži programa opismenjevanja in učne pomoči. V okviru tega programa se lahko prosilci v azilnem domu opismenijo v latinici ali utrdijo svoje poznavanje latinskega črkopisa ter se naučijo osnov slovenskega jezika. Otroci pa so že v času, ko so v postopku priznanja mednarodne zaščite, vključeni v izobraževalni sistem, tako da s šolanjem nadaljujejo tudi po tem, ko pridobijo status mednarodne zaščite.
Na področju vključevanja oseb z mednarodno zaščito MNZ zagotavlja programe integracije in pomoči pri vključevanju, ki zajemajo operativno pomoč pri urejanju življenjskih situacij, učno pomoč in učenje jezika ter izvedbo integracijskih ukrepov z izvajanjem različnih aktivnosti, ki bi osebam z mednarodno zaščito in njihovim
družinskim članom olajšale dostop do informacij in lažjo orientacijo v družbi. Največja projekta na tem področju sta »Pomoč pri integraciji za osebe z mednarodno zaščito« in »Tečaj slovenskega jezika«, katerih skupna vrednost pogodb znaša okoli 1.350.000 evrov in sta sofinancirana s strani Sklada za azil, migracije in vključevanje v višini 75 %. Pri izvajanju projekta »Tečaj slovenskega jezika« MNZ sodeluje z regionalnimi pogodbenimi partnerji (ljudske univerze, Cene Štupar, CIK Trebnje in Veris, d. o. o.) in njihovimi podizvajalci. Osebe z mednarodno zaščito so upravičene do tečaja slovenskega jezika v obsegu 300 ur, v posebnih okoliščinah se jim lahko zagotovi še dodatnih 100 ur. V okviru tečaja slovenskega jezika osebe z mednarodno zaščito spoznavajo tudi slovensko družbo in kulturo. Tečaji se izvajajo v krajih po Sloveniji, kjer so osebe z mednarodno zaščito nastanjene.