Pri­pa­dni­ki ita­li­jan­ske in ma­džar­ske na­ro­dne sku­pno­sti imajo pra­vi­co do ena­ko­prav­ne, javne in za­seb­ne rabe svo­je­ga je­zi­ka na ob­mo­čjih občin, v ka­te­rih ži­vi­jo.

Slo­ven­ska je­zi­kov­na po­li­ti­ka na tem po­dro­čju iz­ha­ja iz pred­po­stav­ke, da je dobro raz­vi­ta je­zi­kov­na zmo­žnost v prvem je­zi­ku, ki pri osta­lih manj­ši­nah in pri­se­ljen­cih ni slo­ven­šči­na, eden od te­melj­nih po­go­jev za ra­zvoj je­zi­kov­ne zmo­žno­sti v slo­ven­šči­ni.

Re­pu­bli­ka Slo­ve­ni­ja že zdaj za­go­ta­vlja pra­vi­co do upo­ra­be in ra­zvo­ja pr­ve­ga je­zi­ka in kul­tu­re obema je­zi­ko­ma av­toh­to­nih na­ro­dnih sku­pno­sti, ki imata poleg slo­ven­šči­ne na ob­mo­čjih občin, v ka­te­rih ži­vi­ta ita­li­jan­ska ali ma­džar­ska na­ro­dna sku­pnost, tudi sta­tus ura­dnih je­zi­kov. Vse osebe jav­ne­ga prava imajo dol­žnost, da na teh ob­mo­čjih po­slu­je­jo in se spo­ra­zu­me­va­jo tudi v je­zi­ku av­toh­to­nih na­ro­dnih sku­pno­sti. Prav tako na pod­la­gi Za­ko­na o rom­ski sku­pno­sti v Re­pu­bli­ki Slo­ve­ni­ji spod­bu­ja ohra­nja­nje in ra­zvoj rom­ske­ga je­zi­ka in kul­tu­re.

Mo­žnost uče­nja ma­te­rin­šči­ne je po bi­la­te­ral­nih po­god­bah za­go­to­vlje­na tudi ne­ka­te­rim go­vor­cem dru­gih je­zi­kov­nih sku­pno­sti, kar omo­go­ča Zakon o osnov­ni šoli. Ure­sni­če­va­nje teh pra­vic se v okvi­ru osnov­ne­ga in sre­dnje­ga šol­stva ude­ja­nja v obli­ki do­pol­nil­ne­ga pouka ali iz­bir­ne­ga pred­me­ta, pri ka­te­rem pa ti je­zi­ki tre­nu­tno še niso opre­de­lje­ni kot prvi je­zi­ki, tem­več se obrav­na­va­jo kot tuji je­zi­ki.

ZA­KO­NO­DA­JA

Re­pu­bli­ka Slo­ve­ni­ja je po Usta­vi RS (5. člen) dol­žna skr­be­ti za av­toh­to­no ita­li­jan­sko in ma­džar­sko na­ro­dno sku­pnost. Po­gla­vi­tni po­li­tič­ni no­si­lec skrbi za manj­ši­ne v RS je Urad za na­ro­dno­sti. Na nje­go­vih sple­tnih stra­neh je mo­go­če do­bi­ti in­for­ma­ci­je o nje­go­vem de­lo­va­nju, o manj­ši­nah pri nas in o za­ko­no­da­ji za to po­dro­čje. Osre­dnji je Zakon o po­seb­nih pra­vi­cah ita­li­jan­ske in ma­džar­ske na­ro­dne sku­pno­sti na po­dro­čju vzgo­je in iz­o­bra­že­va­nja, ne­ka­te­re do­loč­be, po­ve­za­ne z iz­o­bra­že­va­njem, pa so po­no­vlje­ne ali na­tanč­ne­je raz­de­la­ne v Za­ko­nu o fi­nan­ci­ra­nju vzgo­je in iz­o­bra­že­va­nja (3. člen), Za­ko­nu o osnov­ni šoli (6. člen), Za­ko­nu o gi­m­na­zi­jah (2. člen) ipd.

Na osta­lih po­dro­čjih je sta­tus ita­li­jan­ske­ga in ma­džar­ske­ga je­zi­ka kot ura­dnih poleg slo­ven­šči­ne do­lo­čen v šte­vil­nih za­ko­nih, npr. v Za­ko­nu o dr­žav­ni upra­vi, Za­ko­nu o go­spo­dar­skih druž­bah, Za­ko­nu o iz­vr­še­va­nju ka­zen­skih sank­cij, Za­ko­nu o splo­šnem uprav­nem po­stop­ku. Javni usluž­ben­ci na dvo­je­zič­nih ob­mo­čjih mo­ra­jo po Za­ko­nu o jav­nih usluž­ben­cih (17. člen) znati oba je­zi­ka, za­ra­di česar jim po Za­ko­nu o sis­te­mu plač v jav­nem sek­tor­ju pri­pa­da do­da­tek za dvo­je­zič­nost.

Zakon o rom­ski sku­pno­sti v Re­pu­bli­ki Slo­ve­ni­ji pred­vi­de­va ohra­nja­nje rom­ske­ga je­zi­ka in kul­tu­re, Zakon o vrt­cih pa dr­žav­no fi­nan­ci­ra­nje od­del­kov v vrt­cih z rom­skim je­zi­kom (29. člen).

Pra­vi­ce osta­lih pri­se­ljen­cev so opre­de­lje­ne v raz­lič­nih za­ko­nih. Po Ured­bi o na­či­nih in ob­se­gu za­go­ta­vlja­nja pro­gra­mov po­mo­či pri vklju­če­va­nju tuj­cev, ki niso dr­ža­vlja­ni Evrop­ske unije, imajo tujci, ki niso člani EU, pra­vi­co do brez­plač­ne ude­lež­be na 60-, 120- oz. 180-ur­nem te­ča­ju slo­ven­ske­ga je­zi­ka (4. in 5. člen), ne­ka­te­ri med njimi pa tudi pra­vi­co do brez­plač­ne­ga pr­ve­ga opra­vlja­nja iz­pi­ta iz zna­nja slo­ven­šči­ne na osnov­ni ravni (8. člen). Po Za­ko­nu o osnov­ni šoli se za otro­ke, ki so tuji dr­ža­vlja­ni, or­ga­ni­zi­ra­ta pouk ma­ter­ne­ga je­zi­ka in tečaj slo­ven­šči­ne ob vklju­či­tvi v osnov­no šolo (10. člen). Po Za­ko­nu o or­ga­ni­za­ci­ji in fi­nan­ci­ra­nju vzgo­je in iz­o­bra­že­va­nja (81. člen) se oba fi­nan­ci­ra­ta iz dr­žav­ne­ga pro­ra­ču­na. Prav tako iz dr­žav­ne­ga pro­ra­ču­na se fi­nan­ci­ra po­u­če­va­nje nji­ho­ve­ga ma­ter­ne­ga je­zi­ka. Po Za­ko­nu o gi­m­na­zi­jah (8. člen) lahko šola za tujce iz­o­bra­že­val­ni pro­gram gi­m­na­zi­je iz­va­ja v tujem je­zi­ku, a s slo­ven­šči­no kot iz­bir­nim pred­me­tom.

Nekaj je­zi­kov­nih pra­vic je ve­za­nih tudi na sod­stvo in ad­mi­ni­stra­ci­jo. Tujci, ki jim je od­vze­ta pro­stost, lahko po Za­ko­nu o ka­zen­skem po­stop­ku pod do­lo­če­ni­mi po­go­ji s so­di­ščem ko­mu­ni­ci­ra­jo v svo­jem je­zi­ku (7.-9. člen), za pre­va­ja­nje pa po­skr­bi sodni tol­mač. Če ude­le­žen­ci splo­šne­ga uprav­ne­ga po­stop­ka ne znajo je­zi­ka, imajo po Za­ko­nu o splo­šnem uprav­nem po­stop­ku pra­vi­co do tol­ma­ča (62. člen).

JE­ZI­KOV­NA PO­LI­TI­KA

Re­pu­bli­ka Slo­ve­ni­ja:

• za­go­ta­vlja mo­žno­sti za uče­nje pr­ve­ga je­zi­ka (ita­li­jan­šči­na in ma­džar­šči­na kot iz­bir­ni jezik na uni­ver­zi, le­po­slov­na pro­duk­ci­ja v rom­skem je­zi­ku, knji­žnič­no gra­di­vo v je­zi­kih pri­se­ljen­cev),
• pred­vi­de­va uspo­sa­blja­nje jav­nih usluž­ben­cev in funk­ci­o­nar­jev za ko­mu­ni­ka­ci­jo v je­zi­kih av­toh­to­nih in dru­gih na­ro­dnih sku­pno­sti, se­ve­da pa tudi tol­ma­čev in pre­va­jal­cev,
• spod­bu­ja ve­čje­zič­nost (uče­nje ita­li­jan­šči­ne, ma­džar­šči­ne, je­zi­kov pri­se­ljen­cev in rom­ske kul­tu­re v okvi­ru iz­bir­nih pred­me­tov; je­zi­ki pri­se­ljen­cev v me­di­jih).