Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

Ali je dovoljeno poimenovati festival, ki poteka v Sloveniji, z angleškim imenom?

by / sreda, 21 oktobra 2015 / Published in Vprašanja in odgovori

Po določbi Zakona o javni rabi slovenščine (prvi odstavek 24. člena) mora biti poimenovanje (pa tudi napovedovanje in predstavljanje) kulturnih, strokovnih, izobraževalnih, gospodarskih, športnih, zabavnih in drugih javnih prireditev ali posameznih delov njihovega sporeda v slovenščini. Angleški ali kak drug tuji jezik se poleg slovenščine lahko uporablja le, če gre za mednarodne prireditve, namenjene predvsem tujim udeležencem.

Na podlagi te določbe je Ministrstvo za kulturo sprejelo še Navodila o načinu izvajanja javnih prireditev, na katerih se uporablja tudi tuji jezik, ki skušajo to določbo še dodatno pojasniti za rabo v praksi: tako je denimo tudi na javnih prireditvah, ki se izvajajo v tujem jeziku, obvezna raba slovenščine vsaj v prirediteljevih pozdravnih besedah in v protokolarnih nagovorih častnih gostov, ob izvajanju tujejezičnih vokalnih skladb pa pri morebitnem napovedovanju obvezno prevajanje njihovih naslovov. V 2. členu je tudi predpisano, da mora biti slovenščina pri poimenovanju takšne prireditve vedno na prvem mestu.

  • Tweet

What you can read next

Zakaj lahko na javnih prostorih vidimo angleške napise, če je uradni jezik RS slovenščina?
Ali so spletne strani italijanskih oz. madžarskih manjšinskih društev in organizacij, ki delujejo v Sloveniji, lahko samo v njihovem jeziku?
V Ljubljani smo dobili dva spomenika — posvečena sta pri nas domala neznanima Nizamiju Gandžaviju in Grigoriju Skovorodi —, ki so ju postavili tujci. Na Gandžavijevem je napis tudi v angleščini, na Skovorodovem pa slovenskega napisa sploh ni, je samo v ukrajinščini in angleščini. Ali to pomeni kršitev 11. člena ustave?
Imate vprašanje?
Pišite nam!
[contact-form-7 id="3655" title="Jezikovno vprašanje"]
  • O portalu
  • Kontakt
  • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
  • Videozgodbe
  • Zasebnost in piškotki
  • Zemljevid spletnega mesta

© 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

TOP