Ali so spletne strani italijanskih oz. madžarskih manjšinskih društev in organizacij, ki delujejo v Sloveniji, lahko samo v njihovem jeziku?

by Polona Brajer / sreda, 21 oktobra 2015 / Published in Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost, Vprašanja in odgovori

Organizacije, ki so posebnega pomena za avtohtoni manjšini, lahko delujejo samo v jeziku manjšine, če je njihovo delovanje namenjeno pripadnikom manjšine. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi večinskemu prebivalstvu, pa se poleg manjšinskega jezika lahko uporablja tudi slovenščina. Na območjih občin, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, se namreč javna raba italijanščine ali madžarščine kot uradnih jezikov zagotavlja na način, kot Zakon o javni rabi slovenščine ureja javno rabo slovenščine. Če neka manjšinska organizacija (šola, društvo, zveza itd.) presodi, da so njihove spletne strani namenjene samo pripadnikom manjšine, so torej lahko pisane samo v manjšinskem jeziku.

Podobna vprašanja z odgovori:

V sklopu javne prireditve, ki sicer poteka v slovenščini, bi na enem od delov sodeloval tudi tuji gostujoči predavatelj. Ker predavatelj ne zna slovenščine, nas zanima, ali je treba zagotoviti sprotno tolmačenje ali pa lahko prireditev delno ali v celoti poteka v angleščini?
V katerem jeziku smo se dolžni pogovarjati s tujci, ki imajo status prebivalca Republike Slovenije?
V zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika – zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja? Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed., kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem “sprejeti” (včasih npr.: “Vsi poslušalci, ki ste z nami …”, danes pa: “Ti, ki nas poslušaš …”).
NA VRH