Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

Ali morajo zaposleni v hčerinskih podjetjih, registriranih v Sloveniji in z glavnim sedežem v tujini, kot uradni jezik vedno uporabljati slovenščino?

by / torek, 21 aprila 2015 / Published in Vprašanja in odgovori

Če je hčerinsko podjetje družbe, ki ima sedež v tujini, registrirano v Sloveniji, potem mora pri izbiri uradnega jezika upoštevati 14. člen Zakona o javni rabi slovenščine, ki v prvem odstavku pravi: »Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.« Poslovanje torej ne sme potekati samo v tujem jeziku, lahko pa se tuji jezik uporablja dopolnilno poleg slovenščine. Prav tako mora podjetje upoštevati 16. člen istega zakona, ki natančneje opredeljuje jezik aktov in notranjega poslovanja.

  • Tweet

What you can read next

Kakšen je pravilen zapis prometnega cilja Pulj na prometni signalizaciji za vodenje prometa (kažipotna signalizacija) na dvojezičnem območju (npr. v Kopru) in izven tega območja (npr. v Postojni)? Na večini obstoječe kažipotne signalizacije v Kopru je namreč izvedba napisa Pulj/Pula/Pola z dodano avtomobilsko oznako HR. Ali je takšno zaporedje napisa ustrezno?
V sklopu javne prireditve, ki sicer poteka v slovenščini, bi na enem od delov sodeloval tudi tuji gostujoči predavatelj. Ker predavatelj ne zna slovenščine, nas zanima, ali je treba zagotoviti sprotno tolmačenje ali pa lahko prireditev delno ali v celoti poteka v angleščini?
Katera je prva slovenska slovnica in kateri prvi slovenski slovar?
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!
[contact-form-7 id="3655" title="Jezikovno vprašanje"]
  • O portalu
  • Kontakt
  • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
  • Videozgodbe
  • Zasebnost in piškotki
  • Zemljevid spletnega mesta

© 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

TOP