V Slo­ve­ni­ji živi ve­li­ko ljudi, ki slo­ven­šči­no upo­ra­blja­jo za to, da se spo­ra­zu­me­va­jo s svo­jim oko­ljem, v dru­gač­nih oko­li­šči­nah (npr. doma, pri uče­nju itd.) pa upo­ra­blja­jo druge je­zi­ke. Slo­ven­šči­na je torej nji­hov drugi jezik, njena vloga je v prvi vrsti so­ci­a­li­za­cij­ska – zna­nje slo­ven­šči­ne tem go­vor­cem in go­vor­kam od­pi­ra mo­žno­sti ak­tiv­nej­še­ga vklju­če­va­nja v druž­bo, v iz­o­bra­že­val­ne pro­ce­se in na trg dela.

Slo­ven­šči­no se lju­dje učijo tudi po svetu, na  vseh kon­ti­nen­tih – zanje je slo­ven­šči­na ve­či­no­ma tuji jezik, učijo pa se je, ker bi morda radi Slo­ve­ni­jo le na krat­ko obi­ska­li, bolj ali manj na­tanč­no spo­zna­li njen jezik, kul­tu­ro in ljudi ali pa v svoji de­že­li slo­ven­šči­no upo­ra­blja­li tudi pri svoji po­klic­ni de­jav­no­sti. Vsi, ki si slo­ven­šči­no že­li­jo (ali jo mo­ra­jo) upo­ra­blja­ti in se jo učijo za oseb­ne, štu­dij­ske in po­klic­ne na­me­ne, imajo mo­žnost obi­sko­va­ti naj­ra­zlič­nej­še te­ča­je – v Slo­ve­ni­ji in zunaj nje – ali pa se slo­ven­šči­no sa­mo­stoj­no učiti. Na tej stra­ni so zbra­ne ne­ka­te­re in­for­ma­ci­je, ki so na­me­nje­ne prav is­kal­cem takih mo­žno­sti. Poleg tega so tu pred­sta­vlje­ne tudi mo­žno­sti za pri­do­bi­va­nje šti­pen­dij v pri­me­ru ude­lež­be na te­ča­jih slo­ven­šči­ne in mo­žno­sti, ki jih imajo v zvezi z uče­njem slo­ven­šči­ne tisti, ki se vklju­ču­je­jo v slo­ven­ski vzgoj­no-iz­o­bra­že­val­ni sis­tem, pa naj gre za otro­ke in mla­do­stni­ke ali od­ra­sle.

Mar­sik­do za ži­vlje­nje in delo v Slo­ve­ni­ji po­tre­bu­je tudi ura­dno spri­če­va­lo o svo­jem zna­nju slo­ven­šči­ne. Tem ose­bam so na­me­nje­ni iz­pi­ti iz zna­nja slo­ven­šči­ne na raz­lič­nih rav­neh, ki se iz­va­ja­jo v skla­du z med­na­ro­dni­mi stan­dar­di in so pri­mer­lji­vi s po­dob­ni­mi iz­pi­ti v dru­gih dr­ža­vah. Ta stran pri­na­ša in­for­ma­ci­je o sis­te­mu pre­ver­ja­nja in cer­ti­fi­ci­ra­nja zna­nja slo­ven­šči­ne, po­nu­ja pa tudi mo­žnost sa­mo­o­ce­ne zna­nja slo­ven­šči­ne (in dru­gih je­zi­kov) v šte­vil­nih evrop­skih je­zi­kih.

Ko­ri­stne in­for­ma­ci­je pa bodo tu našli tudi tisti, ki se s slo­ven­šči­no kot dru­gim in tujim je­zi­kom ali z nje­ni­mi upo­rab­ni­ki in upo­rab­ni­ca­mi / go­vor­ci in go­vor­ka­mi tako ali dru­ga­če po­klic­no ukvar­ja­jo: uči­te­lji­ce in uči­te­lji, vzgo­ji­te­lji­ce in vzgo­ji­te­lji, kul­tur­ni me­di­a­tor­ji in me­di­a­tor­ke in drugi javni usluž­ben­ci in usluž­ben­ke, ki se že­li­jo uspo­sa­blja­ti na po­dro­čju slo­ven­šči­ne kot ne­pr­ve­ga je­zi­ka, ter vsi tisti, ki jih ta te­ma­ti­ka po­se­bej za­ni­ma.

ZA­KO­NO­DA­JA

Slo­ve­ni­ja se je z Za­ko­nom o javni rabi slo­ven­šči­ne (13. člen) za­ve­za­la k spod­bu­ja­nju po­u­če­va­nja slo­ven­šči­ne na tujih iz­o­bra­že­val­nih usta­no­vah in k spod­bu­ja­nju uče­nja slo­ven­šči­ne v Slo­ve­ni­ji, kar vklju­ču­je tudi pro­gra­me za tuje dr­ža­vljan­ke in dr­ža­vlja­ne. Po Za­ko­nu o or­ga­ni­za­ci­ji in fi­nan­ci­ra­nju vzgo­je in iz­o­bra­že­va­nja (81. člen) se uče­nje slo­ven­šči­ne za tuje dr­ža­vljan­ke in dr­ža­vlja­ne, ki so vklju­če­ni v naš šol­ski pro­ces, pa tudi po­u­če­va­nje nji­ho­ve­ga ma­ter­ne­ga je­zi­ka fi­nan­ci­ra­ta iz dr­žav­ne­ga pro­ra­ču­na. Po Ured­bi o na­či­nih in ob­se­gu za­go­ta­vlja­nja pro­gra­mov po­mo­či pri vklju­če­va­nju tuj­cev, ki niso dr­ža­vlja­ni Evrop­ske unije, imajo tujci, ki niso člani EU, pra­vi­co do brez­plač­ne ude­lež­be na 60-, 120- oz. 180-ur­nem te­ča­ju slo­ven­ske­ga je­zi­ka (4. in 5. člen), ne­ka­te­ri med njimi pa tudi pra­vi­co do brez­plač­ne­ga pr­ve­ga opra­vlja­nja iz­pi­ta iz zna­nja slo­ven­šči­ne na osnov­ni ravni (8. člen).

Pomoč pri uče­nju slo­ven­šči­ne in vklju­če­va­nju v slo­ven­sko druž­bo pa omo­go­ča­ta tudi Zakon o med­na­ro­dni za­šči­ti (103. člen) in Ured­ba o na­či­nih in po­go­jih za za­go­ta­vlja­nje pra­vic ose­bam z med­na­ro­dno za­šči­to (členi 35 do 40).

Zakon o dr­ža­vljan­stvu Re­pu­bli­ke Slo­ve­ni­je (10. člen) do­lo­ča, da mo­ra­jo pro­sil­ci za slo­ven­sko dr­ža­vljan­stvo opra­vi­ti izpit iz zna­nja slo­ven­šči­ne na osnov­ni ravni, kon­ča­ti šo­la­nje v Re­pu­bli­ki Slo­ve­ni­ji ali na šoli s slo­ven­skim učnim je­zi­kom v za­mej­stvu ozi­ro­ma bi­va­ti v Slo­ve­ni­ji 15 let, če so sta­rej­ši od 60 let.

Zna­nje slo­ven­šči­ne za po­sa­me­zne po­kli­ce ozi­ro­ma de­lov­na mesta pa do­lo­ča po­seb­na ured­ba oz. drugi prav­ni akti na ustre­znih po­dro­čjih. Tako npr. je­zi­kov­ne zah­te­ve za zdra­vstve­ne de­lav­ke in de­lav­ce do­lo­ča­ta Zakon o zdrav­ni­ški služ­bi v 11. členu in Zakon o zdra­vstve­ni de­jav­no­sti v 63. členu.

Zakon o ure­ja­nju trga dela v 8.a členu od brez­po­sel­nih oseb zah­te­va do­ka­zi­lo o zna­nju slo­ven­šči­ne na vsto­pni ravni (A1) naj­po­zne­je v 12 me­se­cih po pri­ja­vi v evi­den­co brez­po­sel­nih oseb.

JE­ZI­KOV­NA PO­LI­TI­KA

Cilj je­zi­kov­ne po­li­ti­ke na po­dro­čju iz­o­bra­že­va­nja slo­ven­šči­ne kot dru­ge­ga in tu­je­ga je­zi­ka je šir­je­nje ali iz­po­pol­nje­va­nje je­zi­kov­ne zmo­žno­sti v slo­ven­šči­ni. V skla­du s tem Re­pu­bli­ka Slo­ve­ni­ja med dru­gim:

• pod­pi­ra uče­nje slo­ven­šči­ne za otro­ke in od­ra­sle v Slo­ve­ni­ji in po svetu,
• ureja šti­pen­di­ra­nje te­ča­jev slo­ven­šči­ne,
• skrbi za ohra­nja­nje in raz­vi­ja­nje mreže lek­to­ra­tov slo­ven­šči­ne na tujih uni­ver­zah,
• tujim štu­dent­kam in štu­den­tom omo­go­ča brez­plač­ne te­ča­je slo­ven­šči­ne,
• skrbi za uspe­šno je­zi­kov­no vklju­če­va­nje pri­se­lje­nih otrok v vzgoj­no-iz­o­bra­že­val­ni pro­ces.

Med ukre­pi, kot jih do­lo­ča Re­so­lu­ci­ja o na­ci­o­nal­nem pro­gra­mu za je­zi­kov­no po­li­ti­ko 2021-2025, so med dru­gim:

• uved­ba do­da­tnih ur slo­ven­šči­ne kot dru­ge­ga je­zi­ka v osnov­nih šolah,
• iz­de­la­va e-gra­div (vključ­no s pri­roč­ni­ki, kot so slov­ni­ca in slo­var­ji) za sa­mo­stoj­no in kom­bi­ni­ra­no uče­nje,
• sis­te­ma­tič­no iz­o­bra­že­va­nje in uspo­sa­blja­nje pe­da­go­ške­ga kadra za po­u­če­va­nje slo­ven­šči­ne kot dru­ge­ga in tu­je­ga je­zi­ka na vseh sto­pnjah šo­la­nja.