Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

Kakšen je pravilen zapis prometnega cilja Pulj na prometni signalizaciji za vodenje prometa (kažipotna signalizacija) na dvojezičnem območju (npr. v Kopru) in izven tega območja (npr. v Postojni)? Na večini obstoječe kažipotne signalizacije v Kopru je namreč izvedba napisa Pulj/Pula/Pola z dodano avtomobilsko oznako HR. Ali je takšno zaporedje napisa ustrezno?

by / sreda, 03 marca 2021 / Published in Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost, Vprašanja in odgovori

V Sloveniji je od skupno 212 občin dvojezičnih devet: poleg slovenščine je uradni jezik italijanščina v občinah Ankaran, Izola, Koper in Piran, madžarščina pa v občinah Dobrovnik, Hodoš, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci (več o tem v zavihku Status). V teh občinah bi moralo javno sporazumevanje potekati dvojezično oz. ga lahko pripadniki narodnih skupnosti s prebivališčem v npr. Mestni občini Koper uveljavijo kot ustavno pravico, kar pa ne velja za ostale občine, npr. ljudi s prebivališčem v Občini Postojna, saj je v slednjih uradni jezik samo slovenski, kot je določeno z Ustavo RS. Dvojezičnost pomeni med drugim dvojezične oznake oz. napise krajev (npr. Koper/Capodistria).

Podobna pravila imajo druge države, recimo Republika Hrvaška, kjer za območje Pulja dvojezičnost pomeni hkratno uporabo hrvaškega in italijanskega imena (npr. Pula/Pola). Da so vprašanja dvojezičnosti na javnih napisih pomembna, dokazuje tudi to, da se s tematiko ukvarja tudi Svet Evrope (npr. glej peto poročilo o izvajanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih pri nas iz leta 2018).

Področje prometa oz. oznak, napisov, kažipotov in tabel na javnih cestah sicer ureja posebna zakonodaja. 4. člen Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, izdanega na podlagi Zakona o cestah, določa, da so napisi na prometni signalizaciji na celotnem območju Slovenije v slovenskem jeziku, na dvojezičnih območjih pa tudi napisi v drugih jezikih, in sicer na tak način, da slovenskemu napisu sledi tujejezični. Kadar prometna signalizacija usmerja na kraje v tujini, velja, da se pri dvojezičnih krajih najprej navede napis imena kraja v slovenskem jeziku in nato v jeziku države, v kateri je kraj, pri vseh ostalih pa samo napis v jeziku države, v kateri je kraj.

Citirani Pravilnik v četrtem odstavku 4. člena dodatno izrecno določa, da so ne glede na siceršnja prej navedena pravila napisi na avtocestah, hitrih in glavnih cestah na vertikalni prometni signalizaciji poleg slovenskega lahko tudi v drugih tujih jezikih. Na območju Slovenije so tako pravilni napisi za mesto iz vprašanja s sprva slovensko in nato tujejezično oznako, tj. v zaporedju Pulj/Pula/Pola. Poleg Pulja v slovenščini in Pule v hrvaščini se navede še Pola, ker je na Hrvaškem to dvojezično hrvaško-italijansko območje. V cestnem oz. podobnih vrstah prometa oznake na navedenih vrstah glavnih cest niso vezane na to, ali je neka slovenska občina dvojezična ali ne (Koper ali Postojna), ampak štejeta le tip ceste (AC, hitra in glavna cesta) in ciljni kraj (tu Pulj), zato bodo oznake za Pulj oz. Pulo/Polo (HR) npr. v Občini Postojna na avtocesti enake oznakam na območju Mestne občine Koper. Namen prometne signalizacije v tem delu ni uveljavljanje pravic in obveznosti pripadnikov zaščitenih narodnih skupnosti, pač pa čim lažja orientacija potnikov oz. voznikov. Več informacij je dostopnih prek Ministrstva za infrastrukturo.

(Objavljeno 3. 3. 2021)

 

  • Tweet

What you can read next

V Ljubljani smo dobili dva spomenika — posvečena sta pri nas domala neznanima Nizamiju Gandžaviju in Grigoriju Skovorodi —, ki so ju postavili tujci. Na Gandžavijevem je napis tudi v angleščini, na Skovorodovem pa slovenskega napisa sploh ni, je samo v ukrajinščini in angleščini. Ali to pomeni kršitev 11. člena ustave?
Kakšno vlogo imajo korpusi pri normiranju knjižnega jezika?
Kakšne možnosti učenja slovenščine obstajajo za prosilce za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito?
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!
[contact-form-7 id="3655" title="Jezikovno vprašanje"]
  • O portalu
  • Kontakt
  • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
  • Videozgodbe
  • Zasebnost in piškotki
  • Zemljevid spletnega mesta

© 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

TOP