Zakon o medijih v 51. členu določa:
(1) Oglasi se obvezno razširjajo v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu, razen če se razširjajo v tujem jeziku v skladu s tem zakonom.
(2) Mediji italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti lahko objavljajo oglase v jeziku narodne skupnosti.
Rabe tujk zakon ne določa ali omejuje.
Glede terminov, »ki so sicer že vključeni v SSKJ«, lahko sklepamo, da spraševalka želi vedeti, ali se smejo uporabljati v oglaševalskih besedilih.
Odgovor, kaj se v določenem besedilu sme ali ne sme uporabljati, je nemogoče postaviti črno-belo. Snovalci oglaševalskih besedil želijo z jezikovnimi izbirami kar se da uspešno nagovoriti ciljno skupino (govorna, generacijska, strokovna, žargonska in druga jezikovna sredstva), prav zato se pojavljajo opazna, posebna, nova jezikovna sredstva, mešanje žanrov in zvrsti.
Iskanje ustreznega jezika v dobrih oglasnih kampanjah ni naključje. Pisec oglasa, snovalec, izbira iz pahljače možnosti, pri čemer klasični didaktični model jezikovne zvrstnosti, ki izhaja iz javnega ali zasebnega sporočanjskega stika, ne zadošča več. Na dejanske izbire vplivajo odločitve, ki so posledica precej premišljenih oglaševalskih strategij, raziskav tržišča, proizvoda ali storitve ter trga oz. ciljne skupine, zanjo izbirajo ali poustvarjajo ustrezen jezik. Prav zato se tudi tujke in strokovni izrazi pojavljajo v oglaševalskih besedilih, kjer poimenujejo ustrezne pojme ali ciljno skupino.
(Objavljeno 7. 6. 2017)