Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

Prosila bi za informacijo glede uporabe tujk v oglaševanju: Zakon o javni rabi slovenščine omenja le rabo tujih jezikov, ne pa tudi rabe tujk, pa me zanima, ali kljub temu obstaja kakšna omejitev pri uporabi? Kako je npr. s termini, ki so sicer že vključeni v SSKJ?

by / sreda, 07 junija 2017 / Published in Vprašanja in odgovori

Zakon o medijih v 51. členu določa:

(1) Oglasi se obvezno razširjajo v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu, razen če se razširjajo v tujem jeziku v skladu s tem zakonom.
(2) Mediji italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti lahko objavljajo oglase v jeziku narodne skupnosti.

Rabe tujk zakon ne določa ali omejuje.

Glede terminov, »ki so sicer že vključeni v SSKJ«, lahko sklepamo, da spraševalka želi vedeti, ali se smejo uporabljati v oglaševalskih besedilih.

Odgovor, kaj se v določenem besedilu sme ali ne sme uporabljati, je nemogoče postaviti črno-belo. Snovalci oglaševalskih besedil želijo z jezikovnimi izbirami kar se da uspešno nagovoriti ciljno skupino (govorna, generacijska, strokovna, žargonska in druga jezikovna sredstva), prav zato se pojavljajo opazna, posebna, nova jezikovna sredstva, mešanje žanrov in zvrsti.

Iskanje ustreznega jezika v dobrih oglasnih kampanjah ni naključje. Pisec oglasa, snovalec, izbira iz pahljače možnosti, pri čemer klasični didaktični model jezikovne zvrstnosti, ki izhaja iz javnega ali zasebnega sporočanjskega stika, ne zadošča več. Na dejanske izbire vplivajo odločitve, ki so posledica precej premišljenih oglaševalskih strategij, raziskav tržišča, proizvoda ali storitve ter trga oz. ciljne skupine, zanjo izbirajo ali poustvarjajo ustrezen jezik. Prav zato se tudi tujke in strokovni izrazi pojavljajo v oglaševalskih besedilih, kjer poimenujejo ustrezne pojme ali ciljno skupino.

(Objavljeno 7. 6. 2017)

  • Tweet

What you can read next

Zaposlen sem v proizvodnji, kjer delo poteka v več izmenah. Nekaj izmenovodij govori izključno bosanščino in izdaja navodila samo v bosanščini. Vsi delavci v izmenah nismo Bosanci, zato me zanima, ali je v podjetju kršen Zakon o javni rabi slovenščine?
Ali lahko dvojezične slovensko-italijanske reklamne plakate, s katerimi oglašujemo prireditev na območju, kjer živi italijanska manjšina, razobesimo tudi v Ljubljani in drugih slovenskih mestih?
Ali moramo na označbah izdelkov, ki se prodajajo na slovenskem tržišču, prevesti vse informacije, tudi oznako 'Made in EU'?
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!
[contact-form-7 id="3655" title="Jezikovno vprašanje"]
  • O portalu
  • Kontakt
  • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
  • Videozgodbe
  • Zasebnost in piškotki
  • Zemljevid spletnega mesta

© 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

TOP