Da je na javnih krajih pogosto poleg slovenščine mogoče videti tudi napise in zapise v drugih jezikih, je neizogibno in marsikdaj povsem razumljivo ter sprejemljivo. Če vprašanje razumemo v najširšem možnem smislu vsakršnega možnega napisa ali besedila, ki se pojavi na kakem javnem kraju, deloma že zato, ker ima oblastno urejanje rabe jezika svoje meje. A tudi na področjih javne rabe slovenščine, ki jih zakonodaja ureja, obstajajo izjeme od načelne usmeritve k (izključni) rabi slovenščine. Med tovrstnimi primeri so zlasti naslednji:
- Tako na primer zakonodaja za poimenovanje pravnih oseb načeloma predvideva zgolj rabo slovenskega jezika, a v določenih primerih dopušča tudi rabo tujega ali domišljijskega poimenovanja (o tem več v odgovoru na vprašanje Ali je dovoljeno poimenovati podjetje ali društvo, ki je registrirano v Sloveniji, z angleškim imenom?). Tako poimenovanje se bo potem seveda lahko veljavno pojavljalo tudi na napisih na javnih prostorih.
- Podobno zakonodaja dopušča možnost, da se za poimenovanje, obveščanje in predstavljanje javnih prireditev mednarodnega značaja poleg slovenščine uporablja tudi tuj jezik (o tem več v odgovoru na vprašanje Ali je dovoljeno poimenovati festival, ki poteka v Sloveniji, z angleškim imenom?).
- Glede opozorilnih napisov, pisnih (ali govornih) navodil, informacij in razglasov 20. člen Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) določa, da so v primerih, ko je to potrebno ali običajno, poleg slovenščine lahko tudi v drugih jezikih (za enostaven primer denimo pomislite na napise s pisnimi navodili potnikom na letališču ali na mejnih prehodih – docela smiselno je, da so na voljo tudi v drugih, tujcem razumljivih jezikih, med katerimi je danes najpogosteje angleščina ).
- Tudi v zvezi z delovanjem medijev, pri katerem je pozornost zakonodaje med drugim prav tako namenjena zaščiti slovenskega jezika (prim. 5. člen Zakona o medijih), ZJRS dopušča objavljanje sporočil, oglaševanje in drugo obveščanje javnosti poleg slovenščine še v tujem jeziku, če ta različica ni izrazno bolj poudarjena kot tista v slovenščini (tretji odstavek 22. člena in prvi odstavek 23. člena).
Da lahko na javnih prostorih opazimo tudi angleške napise, samo po sebi torej še ni nujno sporno. Seveda pa je mogoče, da gre v kakšnem konkretnem primeru tudi za kršitev zakonodaje, zlasti Zakona o javni rabi slovenščine, ki bi zahtevala inšpekcijski nadzor in morebitno sankcijo. V tem primeru lahko prijavo o domnevni kršitvi podate na pristojno inšpekcijsko službo (kako lahko prijavite kršitev, je opisano v odgovoru na vprašanje Kako lahko prijavim kršitev Zakona o javni rabi slovenščine?).