Firme so imena ali nazivi gospodarskih družb (v laičnem jeziku podjetij), s katerimi družbe poslujejo. Pravila o določanju firm z jezikovnega vidika dokaj omejeno opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). ZGD-1 tako v 12.–18. členu predpisuje več vodil, na primer, da mora biti v firmi oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe in ne sme biti zavajajoča po vsebini ali zamenljivosti z drugimi firmami. Nadalje ZGD-1 v 20. členu določa, zlasti po dopolnitvi zakona leta 2015, da morata biti tako sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, kot oznaka družbe v slovenskem jeziku (na primer Tenis d.o.o. ali Petrol d.d.), čeprav se lahko uporablja tudi črke X, Y, W, Q ali druge tuje črke, kolikor ustrezajo registriranim znamkam oz. imenom (na primer E-trgovina Always). Dodatno je možno registrirati prevod tuje firme, a se ta lahko uporablja samo hkrati s firmo v slovenščini.
Enake določbe je najti v krovnem Zakonu o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki velja širše kot le za gospodarske družbe. Ta zakon v 17. členu predpisuje slovenščino kot jezik firme oz. imena pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo. V 18. členu ZJRS nadalje enako določa za imena obratov, lokalov in drugih poslovnih prostorov, ki so poimenovani drugače kot z registriranim imenom. Podrobneje te elemente določa Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme, ki ga je izdalo Ministrstvo za kulturo. Vsa ta pravila veljajo tako pri ustanovitvi nove gospodarske družbe oz. registracije dejavnosti kot pri nadaljnjih spremembah firm oz. imen, medtem ko se do leta 2006 registrirane firme v tujem jeziku še vedno lahko uporabljajo.
Odgovor na zastavljeno vprašanje je torej: ne, praviloma novega imena s tujo besedo (npr. Tenis King) ni možno registrirati niti za novoustanovljene niti za obstoječe družbe, ki so do sedaj imele bodisi slovensko firmo bodisi firmo s tujejezičnimi prvinami (npr. Tenis Quenn). V primeru, če bi bilo ime družbe registrirano do leta 2006 in bi vsebovalo tujo besedo, pa se ta naziv še vedno lahko uporablja.
Več o tem, kako je z uresničevanjem navedenih pravil v praksi, lahko preberete npr. v članku o jezikovni krajini v Republiki Sloveniji N. Gliha Komac in drugih avtorjev (2016), ki povzema več predhodnih raziskav in študije ZRC SAZU, izvedene v okviru projekta o pripravi podlag za novi nacionalni program za jezikovno politiko RS, ki je stopil v veljavo leta 2021.
Glejte tudi: Ali je dovoljeno poimenovati podjetje ali društvo, ki je registrirano v Sloveniji, z angleškim imenom? in Na koga naj se obrnem za mnenje o ustreznosti imena podjetja/društva/medija ipd., ki ga želim registrirati v RS?
(Objavljeno 30. 8. 2021)