Ali morajo biti pogodbe, pri katerih je druga pogodbena stranka tujec (bodisi fizična bodisi pravna oseba), sklenjene v slovenščini? In obratno: ali morajo tuje pravne osebe sklepati pogodbe s slovenskimi fizičnimi/pravnimi osebami v slovenščini?
O jeziku pogodb smo že pisali v odgovoru o uporabi angleščine pri sklepanju pogodbe o nerazkrivanju informacij, kjer boste o tem našli podrobnejšo razlago. Tu naj dodamo le, da so pogodbe, ki jih pri svojem delu sklepajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, posebej pravno urejene. Načeloma
- Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
V Ljubljani smo dobili dva spomenika — posvečena sta pri nas domala neznanima Nizamiju Gandžaviju in Grigoriju Skovorodi —, ki so ju postavili tujci. Na Gandžavijevem je napis tudi v angleščini, na Skovorodovem pa slovenskega napisa sploh ni, je samo v ukrajinščini in angleščini. Ali to pomeni kršitev 11. člena ustave?
Po 11. členu Ustave RS je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenščina in se v javnem sporazumevanju uporablja v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine. Rabo drugih jezikov v javni komunikaciji urejajo področni predpisi ali pa je prepuščena politiki nosilca dejavnosti, tj. prek področnih ministrstev, ki pripravljajo predpise in smernice za svoj resor, prilagojeno
- Published in Status, Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
Katera pravila veljajo glede jezika pri pogodbi o nerazkrivanju informacij (NDA)? Ali je dopustno to pogodbo skleniti v angleškem jeziku med strankama, ki sta pravni osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, tako da se uporabi osnutek v angleščini, že pripravljen za podjetja v tujini?
Jezik pogodbe mora biti predvsem takšen, da pogodbene obveze razumeta obe stranki. 15. člen Obligacijskega zakonika (OZ) namreč določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Glede na 16. člen OZ se v situacijah nesporazuma (torej ko sta pogodbeni stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa se ne), šteje,
- Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
V katerem predpisu je napisano, da je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenščina? Ali morajo osebe na vidnih položajih, npr. direktorji, obvezno znati slovenski jezik?
Slovenščino kot uradni jezik v Republiki Sloveniji določa Ustava RS v 11. členu. Dalje slovenščino v tej funkciji opredeljuje Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), v posameznih razmerjih pa drugi sistemski ali sektorski (področni) predpisi, ki se nanašajo na upravne ali sodne postopke, gospodarsko poslovanje, delovanje društev ali organizacijo javnih prireditev itd. (več o tem
- Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
Ali je dopustno spremeniti ime obstoječega podjetja v ime s tujo besedo (npr. Tenis King)?
Firme so imena ali nazivi gospodarskih družb (v laičnem jeziku podjetij), s katerimi družbe poslujejo. Pravila o določanju firm z jezikovnega vidika dokaj omejeno opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). ZGD-1 tako v 12.–18. členu predpisuje več vodil, na primer, da mora biti v firmi oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe in ne sme biti zavajajoča
- Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini