SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

Referenčni slovarski opis slovenščine druge polovice 20. stoletja zajema Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki je izhajal kot slovar v petih zvezkih v letih 1970–1991. Gre za prvi enojezični razlagalni slovar sočasne slovenščine, v katerem je zajetih in obdelanih nekaj nad 107 tisoč gesel. Izdelali so ga sodelavci Leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU po zasnovi, ki je bila obravnavana v jezikoslovnih krogih in utrjena v 60. letih prejšnjega stoletja.

Leta 1997 je bil SSKJ pripravljen tudi za izdajo v eni knjigi in elektronsko različico, ki je izšla najprej na disketah (1997), kasneje pa na CD-ROM-u (1998). Vsebinsko so bile odpravljene tehnične napake in nedoslednosti.

Leta 2000 je bil SSKJ prenesen na splet, in sicer na spletišče Slovarske in besedilne zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in na portal Termania.

V letih 2013/2014 je bil SSKJ posodobljen in preimenovan v SSKJ2. Izdaja prinaša nekaj slovničnih uskladitev na jezikoslovnem področju, gradivsko pa je bil slovar dopolnjen z besedjem, ki ga prinaša v prvi vrsti Slovar novejšega besedja, deloma tudi korpusni viri. Novost v slovenskem sinhronem slovaropisju so etimološke osvetlitve, ki so jih uveljavili že v Slovarju novejšega besedja in ki jih predvideva tudi koncept novega enojezičnega slovarja. SSKJ2 je izšel v elektronski obliki, ki je dostopna vsem kupcem knjižne različice. Dostopen je prek samostojne spletne strani in tudi prek slovarskega portala Fran.

Leta 2016 je izšla prva izdaja rastočega SSKJ3, ki je objavljen na portalu Fran.

SSKJ prinaša slovnične, pomenske, frazeološke in terminološke podatke o tedanji slovenščini. Ti podatki so bili po izidu SSKJ dopolnjeni in prikazani v samostojnih slovarskih delih:

• Frazeološki podatki iz SSKJ so bili v letu 2011 dopolnjeni s Slovarjem slovenskih frazemov Janeza Kebra, ki je izšel po knjižni različici še na portalu Fran (2015).
• Na osnovi SSKJ je nastal Slovenski pravopis 2001, ki poleg občnoimenskega besedja prinaša tudi lastna imena in gradivo na osnovi analize leksike v SSKJ normativno vrednoti. Medtem ko so normativni podatki v SSKJ podrejeni leksikografskemu prikazu (SSKJ ne daje normativnih podatkov o zapisu besede skupaj ali narazen, temveč le informira o možnostih), so v SP 2001 normativni podatki primarni, kar pomeni, da je uporabnik obveščen o prednostnih zapisih, oblikah in tvorbah.
• Na osnovi vezljivostnih razmerij, prikazanih v gradivu za SSKJ, je bil pripravljen Vezljivostni slovar slovenskih glagolov (2010) Andreje Žele, ki je objavljen na portalu Termania.
• Problem besednovrstne neenotnosti med SSKJ in pravopisnim slovarjem skuša reševati Slovar slovenskih členkov (2014) Andreje Žele. Elektronska oblika je dostopna na portalu Termania.
• Sopomenska razmerja prikazuje Sinonimni slovar, ki je izšel v letu 2016.

Kako naprej

Jezikovni razvoj zahteva posodobitev slovarskega opisa in nadgradnjo knjižno orientirane zasnove, ki bo zadostila vsem tipom jezikovnih uporabnikov in tudi potrebam elektronske dobe.

• V okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku je bila v letih 2008–2013 zasnovana Leksikalna baza za slovenščino. Zbirka, ki je v celoti zasnovana na besedilnem korpusu Gigafida, vsebuje 2.500 gesel s podatki o pomenu besed, njihovem tipičnem okolju, stilnih, registrskih in pragmatičnih posebnostih rabe, stalnih zvezah in frazeologiji. Poleg slovarskega opisa je namen baze zagotoviti jezikovne podatke za računalniško obdelavo slovenskega jezika. Testni spletni prikaz gesel leksikalne baze je na voljo v Spletnem slovarju slovenskega jezika.
• Na podlagi dela na Leksikalni bazi za slovenščino je bil v letu 2013 pripravljen Predlog za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika, ki predvideva pripravo gradivsko prenovljene podatkovne zbirke, ki bo osnova za slovarski opis, hkrati pa vir podatkov o spremenjenih slovničnih, pomenskih in kolokacijskih podatkih sodobne slovenščine, ki so ga pripravili Simon Krek, Polona Gantar in Iztok Kosem. Pripravo slovarja na osnovi Predloga je v letu 2014 prevzel Center za jezikovne vire in tehnologije pri Univerzi v Ljubljani, ki je organiziral tudi konzorcij ustanov, ki bodo pripravili slovar po načelih, predstavljenih v monografski publikaciji več avtorjev z naslovom: Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve (2015). Trenutno delo na projektu se posveča pripravi slovarskih podatkov o kolokacijah slovenskega jezika, tj. najbolj pogostih in najbolj tipičnih besednih sopojavitvah. Zaenkrat je za uporabnike na spletu dostopna Baza kolokacijskega slovarja slovenskega jezika, ki vsebuje avtomatsko izluščene podatke iz korpusa Gigafida, kasneje pa bo celovit kolokacijski opis dostopen v obliki kolokacijskega slovarja.
• Novi slovar slovenskega knjižnega jezika pod imenom eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika pripravlja  raziskovalna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v okviru raziskovalnega programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju. Trenutno je izdelanih že več tisoč slovarskih sestavkov, od njih jih je prvih 90 objavljenih na portalu Fran. Slovar se pripravlja na podlagi obstoječih podatkovnih zbirk in sledi konceptu novega enojezičnega razlagalnega informativno-normativnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, objavljenim leta 2014. Koncept je bil sprejet v vseh strokovnih organih ustanov ZRC SAZU in SAZU. Slovar je povezan s slovarjem slovenskega znakovnega jezika, vsebuje posnetke izgovora iztočnic, celovite pregibnostne vzorce in branje sestavkov s pomočjo sinteze govora. Upošteva tudi nekatere rešitve, predstavljene v monografiji Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve (2015). Prvotno se je slovar imenoval SSKJ³.