Moja hči se je rodila in šolala v Italiji, nakar se je vpisala na slovensko fakulteto s sedežem v Ljubljani. Ob rojstvu je imela hči najprej slovensko državljanstvo, potem je dobila tudi italijansko, ker pa smo bili v času njenega vpisa na fakulteto vsi člani družine registrirani kot prebivalci Republike Slovenije in hkrati Italije, se hči ni mogla vpisati kot zamejka. Kako se lahko uredi njen status?
V slovenski študijski program se lahko vpišejo tudi tujci. Za zamejce velja, da se vpišejo bodisi kot slovenski državljani bodisi kot tujci, ni pa moč uveljavljati vpisa kot tujec, če ima kandidat državljanstvo RS oz. EU, kljub registriranemu prebivališču v tujini. Vpis zamejcev na slovenske visokošolske zavode se politično spodbuja kot oblika integracije z matičnim
- Published in Slovensko visoko šolstvo, Vprašanja in odgovori
Ali glede na Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-G) iz leta 2018 zaposleni v javnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji nimajo pravice, da se na delovnem mestu s sodelavci sporazumevajo v slovenskem jeziku?
Zanima me, kaj velja v zdravstvenem sistemu glede na Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-G) iz leta 2018, kjer 12.č člen določa: »Ne glede na 11. člen tega zakona in 19. člen zakona, ki ureja pacientove pravice, vabljenemu zdravniku ni potrebno znanje slovenskega jezika. Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je vabljenemu zdravniku dal povabilo,
- Published in Vprašanja in odgovori
Kaj pomenijo kratica Fida in podobna imena jezikovnih korpusov?
Kratica FIDA je sestavljena iz prvih črk ustanov, ki so sodelovale pri gradnji korpusa: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan, DZS (založba) in Amebis, d. o. o., Kamnik. Korpus FIDA je namreč nastal pri pripravi Velikega angleško-slovenskega slovarja OXFORD®-DZS in je bil prvotno dostopen samo za sodelujoče leksikografe in raziskovalce. Naslednja različica korpusa,
- Published in Korpusi, Vprašanja in odgovori
Kakšen je pravilen zapis prometnega cilja Pulj na prometni signalizaciji za vodenje prometa (kažipotna signalizacija) na dvojezičnem območju (npr. v Kopru) in izven tega območja (npr. v Postojni)? Na večini obstoječe kažipotne signalizacije v Kopru je namreč izvedba napisa Pulj/Pula/Pola z dodano avtomobilsko oznako HR. Ali je takšno zaporedje napisa ustrezno?
V Sloveniji je od skupno 212 občin dvojezičnih devet: poleg slovenščine je uradni jezik italijanščina v občinah Ankaran, Izola, Koper in Piran, madžarščina pa v občinah Dobrovnik, Hodoš, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci (več o tem v zavihku Status). V teh občinah bi moralo javno sporazumevanje potekati dvojezično oz. ga lahko pripadniki narodnih skupnosti s
V zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika – zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja? Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed., kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem “sprejeti” (včasih npr.: “Vsi poslušalci, ki ste z nami …”, danes pa: “Ti, ki nas poslušaš …”).
V demokratičnem javnem prostoru (kar naša država je) ne more nihče z enega mesta predpisovati obvezne jezikovne rabe za vse medije. Oblika naslavljanja namreč ni ožje slovnično vprašanje (pri katerem lahko presodimo, ali je nekaj v skladu s knjižnojezikovnimi pravili ali ne); slovnično sta pravilni obe obliki, tako tikanje kot vikanje. Izbira med njima je
- Published in Vprašanja in odgovori
Prosila bi za informacijo glede uporabe tujk v oglaševanju: Zakon o javni rabi slovenščine omenja le rabo tujih jezikov, ne pa tudi rabe tujk, pa me zanima, ali kljub temu obstaja kakšna omejitev pri uporabi? Kako je npr. s termini, ki so sicer že vključeni v SSKJ?
Zakon o medijih v 51. členu določa: (1) Oglasi se obvezno razširjajo v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu, razen če se razširjajo v tujem jeziku v skladu s tem zakonom. (2) Mediji italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti lahko objavljajo oglase v jeziku narodne skupnosti. Rabe tujk zakon ne določa ali omejuje. Glede terminov, »ki so
- Published in Vprašanja in odgovori
Kako in kdaj pridejo nove besede v slovar?
Ker je različnih tipov slovarjev zelo veliko (poznamo namreč splošne razlagalne slovarje, pravopisne slovarje, slovarje neologizmov, frazeološke slovarje, vezljivostne slovarje, narečne slovarje, zgodovinske slovarje, etimološke slovarje, kolokacijske slovarje, slovarje sinonimov, dvo- ali večjezične slovarje, terminološke slovarje, šolske slovarje, besednodružinske slovarje in še bi lahko naštevali), na vprašanje, kako in kdaj pridejo nove besede v slovar,
- Published in Slovarji, Vprašanja in odgovori
Katera je prva slovenska slovnica in kateri prvi slovenski slovar?
Prvo slovensko slovnico Arcticae horulae succisivae de Latinocarniolana literatura (Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici) je leta 1584 napisal Adam Bohorič. Odgovor na vprašanje, kateri je prvi slovenski slovar, je kompleksnejši. Prvi pravi slovar, ki vsebuje (tudi) slovenščino, je Dictionarium quatuor linguarum (Slovar štirih jezikov) Hieronima Megiserja iz leta 1592. Prvi slovar s slovenščino kot
- Published in Vprašanja in odgovori, Zgodovinski viri
Ali obstaja kako uradno slovensko e-gradivo, po katerem se lahko učenci na daljavo izobražujejo po slovenskem šolskem sistemu?
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v krajih, kjer ni mogoče organizirati klasičnega pouka, organizira pouk slovenščine na daljavo. Učiteljice in učitelji poučujejo preko Skypa, gradiva pripravljajo sami v skladu z učnim načrtom, pomagajo pa si tudi z obstoječimi učbeniki za osnovne in srednje šole. Na spletni strani i-učbeniki so dosegljivi interaktivni učbeniki, ki so
- Published in Slovenščina kot prvi jezik, Vprašanja in odgovori