DR. TINA LENGAR VEROVNIK: ZAKAJ IN KAKO PRENAVLJAMO PRAVOPISNA PRAVILA

by / / Jezikovna misel

Raziskovalci jezika imamo predmet svojih raziskovanj nenehno pred očmi oziroma ušesi. Proučevalci starejših besedil so pri tem morda izvzeti, pa vendar lahko tudi njih naključno slišana besedna oblika ali prebrana besedna zveza navede na drugačen pogled na že velikokrat pregledano gradivo. Vsi, ki se ukvarjamo s sodobnim jezikom, pa se moramo pogosto prav opomniti, da jezikovna raznolikost, ki nas obkroža, ni zgolj material za naše znanstveno delo – podobno kot moramo kdaj pa kdaj izključiti svoje lektorske antene, če želimo iz besedila razbrati to, kar tiči za pravopisnimi, slovničnimi in slogovnimi spodrsljaji. A možnost sprotnega vpogleda v to, kako se predmet naših raziskovanj vede v realnosti in kako se ji prilagaja, torej tudi spreminja, je hkrati naša velika prednost. Vpetost v različne jezikovne svetove nam namreč omogoča, da jezika ne presojamo zgolj skozi nekdaj naučeno znanje in z varne oddaljenosti svojih kabinetov, temveč da nove podatke uporabljamo za to, da na premišljen način ustvarjamo opise, pripomočke in servise, s katerimi uporabnikom jezika ponujamo čim ustreznejšo podporo pri njihovem jezikovnem navigiranju skozi svet.

O avtorici
Doc. dr. Tina Lengar Verovnik je predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in članica pravopisne sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Raziskovalno se ukvarja s pravopisom in normativnimi vprašanji sodobnega knjižnega jezika, jezikovno in govorno kulturo ter stilistiko radijskih novinarskih žanrov.

Ta se je v zadnjih 30 letih, odkar je izšla prva izdaja trenutno veljavnih pravopisnih pravil, in še bolj v zadnjih 20 letih, odkar je skupaj s pravopisnim slovarjem izšla zadnja, v Sloveniji precej spremenil. Pa ne merim le na družbeno-politične spremembe po osamosvojitvi, temveč tudi na tehnološke. Prve so javni prostor odprle mnogim posameznikom ter besedilnim žanrom in jezikovnim oblikam, ki jih prej v njem ni bilo ali so bili obrobni. Druge so s prihodom interneta in kasnejšo vedno večjo digitalizacijo odpirale nove svetove, ki so omogočali tudi povsem drugačno sporazumevanje, marsikaj novega pa prinašale tudi v jezik. Danes so e-pošta, eDavki, iSlovar, zVEM in e-skiroji trdno zasidrani v našem besedju, ko so se tovrstna imena in poimenovanja šele začela pojavljati, pa je bilo z njimi povezanih tudi mnogo pravopisnih vprašanj, ki jih aktualni pravopis razumljivo ni reševal. Pri nekaterih drugih dilemah se je sicer zdelo, da jih bomo lahko umestili v sistem, kot ga prinaša priročnik, a se je pokazalo, da ni tako. Znamke, kot so Facebook, Microsoft Word ali Google, niso tehnični izdelki ali trgovske znamke, kot jih pozna tri desetletja star pravopis, še manj se pojavljajo zgolj ob vrstnih imenih (npr. urejevalnik besedil Microsoft Word), kakor jih skladenjsko omejuje ta priročnik (v drugih položajih naj bi jih pisali z malo začetnico). Spet pri tretjih pravopisnih posebnostih se je pokazalo, da smo postali veliko preveč vpeti v globalni svet, da bi lahko vztrajali pri nekaterih rešitvah, ki so bile prej v veljavi. V novem tisočletju opažamo izjemno povečan pritok tujih lastnih imen, mnoga od njih izvirajo iz jezikov, ki za zapisovanje ne uporabljajo latiničnih pisav. Doslej smo pri takih jezikih (npr. kitajščini, japonščini, korejščini) za vse prevzete besede, tudi za imena, uporabljali fonetično zapisovanje, torej smo jih zapisovali tako, kot smo jih izgovarjali (npr. Ši Džinping). Danes imajo ti jeziki izdelane svoje načine za prečrkovanje v latinico, ki resda pogosto (a ne nujno) sledijo angleščini, vendar so zaradi učinkovitejšega, hitrejšega in predvsem natančnega sporazumevanja mednarodno priznani. Vedno bolj se uveljavljajo tudi v slovenskih besedilih, zlasti v medijih, ki k nam prvi prinašajo večino novih tujih imen (zato danes tudi ali predvsem Xi Jinping).

Jezikoslovci vse te spremembe opažamo, a to seveda ni dovolj, saj en sam posameznik ne more videti in spremljati vsega, še manj se lahko zanaša zgolj na svojo introspekcijo in svoj jezikovni čut, saj je ta pogosto varljiv. Ko je postalo očitno, da je dilem in sprememb v rabi na zapisovalni ravni preveč, da bi se še lahko verodostojno sklicevali na obstoječa pravopisna pravila, je bila leta 2013 ustanovljena Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. Ta ima dvodelno sestavo: v ožji skupini nas je osem jezikoslovcev, ki pripravljamo predloge prenovljenih in novih pravopisnih poglavij, v širši skupini pa še dodatnih deset, ki naše predloge pregledujejo in dajejo pripombe z vidika področij, na katera se posebej spoznajo (slovnica, terminologija, geografija …). Naše delo poteka tako, da v Pravopisni sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU najprej pregledamo obstoječa pravila, strokovne kritike, ki so nastale po izidu pravil, ter vprašanja in dogovore v spletni Jezikovni svetovalnici (ta je pomemben vir normativnih zadreg uporabnikov, pa tudi tega, kakšne ubeseditve so zanje danes najprimernejše in najbolj razumljive). Nato pregledamo jezikovno gradivo: zlasti besedilne korpuse (splošni korpus Gigafida 2.0, a tudi specializirane, npr. korpus akademskih besedil KAS, korpus slovenskih spletnih besedil SlWac, korpus besedil z družbenih omrežij Janes), besedila na spletu in druge dostopne vire; ker veliko našega dela temelji na imenskem gradivu, pa pregledujemo tudi leksikone, enciklopedije in druge leksikografske vire. Marsikatero dilemo bodisi razreši ali šele na novo pokaže tudi priprava slovarskih gesel, ki nastajajo hkrati s prenovljenimi pravopisnimi poglavji in so letno objavljena v sprotnem slovarju z imenom ePravopis na spletišču Fran. Natančen pregled posamezne tematike (npr. priimki s predimki, okrajšave, prazniki) in iskanje čim več pogosto rabljenih imen, besed in besednih zvez, ki sodijo vanjo, namreč pogosto osvetli kakšen prej spregledan vidik ali pomaga bolje ubesediti še tako drobno pravopisno posebnost.

Velika večina pravopisnih pravil še vedno drži, pri nekaterih je treba zgolj osvežiti zglede ali stvari drugače ubesediti, ponekod pa so potrebni korenitejši posegi. Pri občnih besedah tipa e-pošta se je v procesu prenove tako pokazalo, da jih zapisujemo z vmesnim vezajem, pri lastnih imenih tipa eDavki pa, da jih pišemo stično. Različno se vedejo tudi na začetku povedi: pri prvih se mala črka spremeni v veliko začetnico (E-pošta ni pismo, ker je pismo naslovljeno in zaprto.), pri drugih se ohranja, pa čeprav naj bi po aktualnih pravopisnih pravilih vse besede na začetku povedi zapisovali z veliko začetnico (eDavki so podprti za vse predpisane obrazce.). Preverjanje gradiva in tudi pravnih aktov, ki urejajo to področje, je pokazalo, da poleg industrijskih izdelkov in trgovskih znamk danes z veliko začetnico pišemo še storitvene znamke in druga zaščitena ali lastniška imena; med drugim tudi imena zdravil in farmacevtskih izdelkov (Calpol, Ibubel). Prav tako ne velja (več), da so pisana z veliko le ob samostalniku, ki določa njihovo vrsto, temveč v kateremkoli skladenjskem položaju, torej tudi če so rabljena samostojno. Pri zapisovanju tujih lastnih imen iz nelatiničnih pisav smo poleg vsega že prej opisanega ugotovili tudi, da spremembo pravopisnega načela, po katerem teh ne bi več zapisovali fonetično, temveč mednarodno usklajeno, podpirajo tisti, ki se s temi imeni srečujejo najpogosteje: novinarke in novinarji, prevajalke in prevajalci, lektorice in lektorji.

V celoten proces prenove pravopisnih pravil namreč vključujemo različne javnosti, saj verjamemo, da je pravopis področje, kjer se srečujejo različne specializacije in znanja, ter da trdne meje med znanostjo in neznanostjo pri tem ne more in ne sme biti. Zato prav vsakogar vabimo tudi k oddajanju komentarjev v javni razpravi, ki sledi objavi vsakega prenovljenega pravopisnega poglavja v zbirki Pravopis 8.0 na spletišču Fran. Javna razprava traja mesec dni, doslej smo jo opravili za poglavja Pisna znamenja, Krajšave, Velika in mala začetnica ter Prevzemanje besed in besednih zvez. Naslednja javna razprava se obeta v začetku leta 2022, ko bomo objavili poglavje Slovnični oris za pravopis ter prvi snop prenovljenih in vsebinsko razširjenih preglednic za podomačevanje imen in poimenovanj iz posameznih tujih jezikov.

                                                                                               (Objavljeno novembra 2021)

NA VRH