Uvod
Slovensko-nemški odnosi so predmet raziskovanja različnih znanstvenih disciplin, v prvi vrsti seveda zgodovinske. Zanimanje za preteklost naroda, zgodovino kraja ali preteklih rodov pa ni omejeno le na znanstveno sfero, temveč zajema širši krog ljubiteljskih zgodovinarjev in rodoslovcev. Tako univerzitetno izobraženi kot tudi ljubiteljski zgodovinarji pri svojem delu naletijo pogosto na vire v nemškem jeziku kot poglavitnemu jeziku virov starejših obdobij, ki so pogojena s stoletno zgodovinsko vključenostjo slovenskih dežel v habsburško monarhijo, kasnejšo Avstro-Ogrsko. Branje virov je zahteven izziv, saj gre za arhaično nemščino, zapisano v stari obliki, bodisi tiskani (Druckschrift) ali pisani (Kurrentschrift). Medtem ko tiskana gotica ne povzroča večjih težav, pa je lahko pisana, npr. v privatni korespondenci, takorekoč nečitljiva.V okviru dolgoletnega poučevanja in raziskovanja nemščine kot jezika stroke na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani sem se poglobljeno ukvarjal tako s strokovnimi kot znanstvenimi zgodovinskimi besedili. Na podlagi študija arhivskega gradiva, prevajanja zgodovinskih tekstov iz slovenskega v nemški jezik ter številnih razprav z zgodovinarji, sem postopoma razvil glosar in ga leta 2016 nadgradil z izdajo Nemško-slovenskega zgodovinskega slovarja. Delo na slovarju mi je pomenilo svojevrsten izziv, pri tem pa so me vodili različni motivi. V prvi vrsti želja, da bi svojim študentom in diplomantom v roke položil orodje, ki bi olajšalo njihov študij, njihovo strokovno in znanstveno-raziskovalno delo. Hkrati sem se zavedal pomena slovarja tudi za druge stroke, npr. prevajalstvo, pa tudi za ljubiteljske zgodovinarje. Ne nazadnje je bilo in je še vedno delo na slovarju tudi osebni izziv za avtorja-germanista samega, ki nenehno odkriva stare, spremenjene ali celo izginule pomene besed. Slovar namreč nenehno dopolnjujem v upanju, da bo izšel tudi v vsem dostopni elektronski verziji. V nadaljevanju bom predstavil glavne značilnosti, težave in odprta vprašanja v povezavi z delom na tem projektu.
O avtorju
Mag. Niko Hudelja je lektor za nemški jezik. Poučuje nemščino za zgodovinarje na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Nabor zgodovinskega izrazja
Zgodovinska znanost, v središču katere je človek, njegovo žitje in bitje v preteklosti, kaže izredno diferenciranost (kulturna, politična, gospodarska, socialna, vojaška zgodovina …), veliko število pomožnih ved (heraldika, numizmatika, paleografija …) in sorodnih disciplin (etnologija, geografija, pravo …). Zato besedišče poleg osnovne zgodovinske terminologije zajema tudi izrazje zgodovinskega prava, terminologijo političnega in upravnega področja, sega pa tudi na številna druga področja človeške dejavnosti v preteklosti. Glede osnovne zgodovinske terminologije se je bilo potrebno sprijazniti z dejstvom, da slovenski enojezični slovar za področje zgodovine še ne obstaja in da strokovno izrazje ni poenoteno. Pri naboru slednjega je bilo potrebno upoštevati široko paleto besedilnih zvrsti, ki jih pri rekonstrukciji in interpretaciji preteklosti preučujejo zgodovinarji: listine, urbarji, katastrski zapisi, inventarji, zakonski teksti, uradni dopisi, časopisni članki, privatna korespondenca itd. V slovar je bilo zajeto relevantno besedišče treh preteklih stoletij (18., 19. in 20. stoletja), zapisano večinoma v okviru pravopisnih norm, veljavnih pred uvedbo najnovejšega nemškega pravopisa (2006).
Značilnosti v slovar vključenega izrazja
Osrednji del zgodovinske terminologije tvorijo historizmi in arhaizmi. Historizmi se nanašajo na označene osebe ali predmete, ki danes ne obstajajo več, prav za zgodovinsko znanost pa so nepogrešljivi pri opisovanju oseb, predmetov, pojavov in odnosov v preteklosti (npr. Brückenmaut/mostnina, Kopfgeld/glavarina, Ritterschlag/povišanje v viteški stan). Kljub družbenim spremembam so ti izrazi ohranili svoj kulturno-zgodovinski pomen in so tako vključeni v splošne slovarje sodobnega nemškega jezika. Historizmi izhajajo iz različnih zgodovinskih obdobij in zajemajo različna področja človeškega delovanja v preteklosti, npr. fevdalne odnose (Lehen/fevd, Faustrecht/pravica močnejšega, Aufgebot zu Roß/sklic fevdalne konjenice), stare rokodelske poklice (Wagner/kolar, Seifensieder/milar, Dienstbote/posel), stanovsko leksiko (Verordneter/odbornik, Schirmbrief/zaščitno pismo, Gült/imenjska renta) itd. Arhaizmi prav tako sodijo v osrednji del slovarja. SSKJ (1999) ta pojem natančneje opredeljuje v okviru časovno-frekvenčnih kvalifikatorjev kot »starinske« ali »zastarele« besede. V to kategorijo smo v slovarju uvrstili npr. arhaične besede kot npr. Sommerfrische (za današnji Ferien/počitnice), Schulmeister (za današnji Lehrer/učitelj), Lenzmonat (za današnji März/marec) itd. Splošni slovarji sodobnega nemškega jezika te besede še vključujejo, druge, še starejše, kot npr. sotan za današnji solcher/takšen, sintemal za današnji weil/ker pa bodo prav gotovo v naslednjih Dudnovih izdajah doživele isto usodo kot npr. Befreundte/sorodniki, ki jih tam ne najdemo več. Vzrokov za počasno »umiranje« oz. izginjanje besed iz sodobnih slovarjev je več, v prvi vrsti velja omeniti spremenjene družbeno-politične razmere (npr. propad Nemške demokratične republike in izginjanje poimenovanj za njeno družbeno stvarnost), nadalje tehnični napredek (Pferdebahn/tramvaj s konjsko vprego je nadomestil Straßenbahn/električni tramvaj, Dampflokomotive/hlapon je postal Lokomotive/lokomotiva na električni ali dizelski pogon). Na določenih področjih, npr. železniškega prometa, je opaziti nadomeščanje tujk (zlasti francoskega izvora) z nemškimi izrazi: Billet > Fahrkarte, Coupé > Abteil, Perron > Bahnsteig. Do obratnega pojava je prišlo pri poimenovanju za mesece, kjer so nemške oznake končno izgubile bitko z latinskimi: Heumonat > Juli, Christmonat > Dezember. Slovar pri večpomenskih besedah posebej poudarja tisti pomen, ki se je v teku časa izgubil in ga slovarji sodobnega nemške jezika ne beležijo več, npr. Volk tudi vojska, Speculation tudi trgovina, kupčija, Gelegenheit tudi lega.
V slovarju opozarjam tudi na formalne jezikovne spremembe, in sicer tako, da pri starejših oblikah s kazalko usmerjam na sodobno obliko, npr. annoch (→ noch), gulden (→ golden).
V slovar sem vključil tudi idiomatske izraze, ker le-ti pogosto nastopajo in so za pravilno razumevanja strokovnega besedila nepogrešljivi. Pri študentu zgodovine namreč ne moremo pričakovati, da bo, tako kot njegov kolega germanist, obvladal nemško idiomatiko. Frazemi kot npr. den Hut nehmen (odstopiti s položaja), uporabljeni v političnem kontekstu, vsekakor sodijo v naš slovar. V slovar sem vključil tudi delno idiomatske izraze s poimenovalno funkcijo (Auswärtiges Amt, Kalter Krieg, Erste Kammer, Dritte Welt, Neue Welt) in frazeološke termine (ethnische Säuberung, stehendes Heer). Svoje mesto v slovarju so našli tudi neidiomatski besedni pari z ustaljenim vrstnim redom (Regierung und Opposition, Partei und Regierung), klišeji (die öffentliche Meinung, die breiten Massen) in politična gesla (friedliche Koexistenz, vereinigtes Europa).
Posebno skupino neidiomatskih izrazov tvorijo tudi nekatere komunikativne formule, pomembne za razumevanje historičnega konteksta. Semkaj sodijo vljudnostne fraze v uradnih dopisih in privatni korespondenci: Hochlöblicher Magistrat!/Veleslavni magistrat!, Euer Wohlgeboren!/Vaše blagorodje!, prav tako zaključne fraze kot Hochachtungsvoll!/Z odličnim spoštovanjem! Kot slovarska gesla so bile vključeni tudi predlogi in besedne skupine, značilni za uradno korespondenco in pravna besedila: laut …, gemäß …, zwecks …, gelegentlich …, unter Ausschluß der Öffentlichkeit, mit Bezug …, aus Anlaß …).
Posebno poglavje tvorijo številni funkcijski glagoli (eine Verbesserung erfahren, Maßnahmen treffen, Folge leisten), ki se pogosto pojavljajo v pravnih besedilih. Pri določenih funkcijskih sklopih njihovo dekodiranje ne predstavlja težav (eine Antwort geben, eine Frage stellen), pri drugih pa je semantična povezava nepregledna, ker se pomen glagolov v takšnih zvezah loči od njihovega osnovnega pomena (Maßnahmen treffen, Folge leisten). V slovar so bile sprejete tudi številne kolokacije s političnim oz. zgodovinskim pomenom (ein Komplott schmieden, eine Verschwörung anzetteln/anstiften). Na splošno lahko ugotovimo, da tudi idiomatski, delno idiomatski in neidiomatski izrazi s historičnim pomenom tvorijo osrednji del slovarskega korpusa.
Sklep
K predstavljenemu Nemško-slovenskemu zgodovinskem slovarju naj na koncu dodam še osebno noto. Delo na slovarju mi kot nezgodovinarju pomeni po eni strani širjenje lastnega obzorja, po drugi strani pa neko vrsto »iskanja izgubljenega časa«. Ob branju zgodovinskih besedil namreč ne odkrivam zgolj splošnega zgodovinskega ozadja, temveč podoživljam tudi okoliščine, v katerih so živeli moji lastni predniki.
(Objavljeno novembra 2021)