Lizbona, november 2000. Svojega prvega srečanja združenja evropskih jezikovnih testatorjev ALTE se spominjam z mešanimi občutki: novinko med izkušenimi mački so me na področju jezikovnega testiranja trle začetniške težave. Ob prvih korakih pri vzpostavljanju stopenjskega sistema preverjanja in potrjevanja znanja slovenščine me je še najmanj skrbelo dejstvo, da naši izpiti iz znanja slovenščine, ki so

Idrijska deklica, katere mama je Ljubljančanka, v idrijskem vrtcu nekatere stvari poimenuje drugače kot njene vrstnice, one ji nestrpno pojasnjujejo, da se ne reče tako. Deklica se zaradi takih izkušenj drži bolj zase, manj se vključuje v družbo. – Drugo dekle, katere mama prihaja s Cerkljanskega, vrstniku razlaga, kaj je djala mama, on pa ji

Jezik in pravo sta vsak zase kompleksna miselna koncepta, kulturno zaznamovana v določenem času in prostoru. Kljub avtonomnosti obravnave razvoja, oblikovanja in rabe jezika in prava sta ti družbeni entiteti nujno povezani. Vsaka javna politika takega dometa, kot je jezikovna, mora namreč upoštevati tudi pravne razsežnosti, če naj bo pri izvrševanju načel in pravil učinkovita

Kot univerzitetna učiteljica slovenščine živim v skladu z naravo svojega dela predvsem v slovenščini in zalotila sem se, da mi gre ena od besed, ki jih moram uporabiti, ko svoje delo predstavljam v angleščini, precej slabo z jezika. Gre za besedo internacionalizacija oz. v angleščini internationalization. In kaj skupnega imata slovenščina in internacionalizacija? O avtorici

V lovljenju ravnotežja med svobodo govora ter pravico osebe do časti in dobrega imena, s katerim se od 90. let vse prepogosto ukvarjajo slovenska sodišča, se zadnja leta banalizira, primitivizira in vulgarizira javno komuniciranje. Sploh politično, kolikor nas doseže prek medijev. Novi »politiki« (političarke, če že so, so tozadevno neprimerno bolje izobražene), nevajeni javnega govora,

Uvod Slovensko-nemški odnosi so predmet raziskovanja različnih znanstvenih disciplin, v prvi vrsti seveda zgodovinske. Zanimanje za preteklost naroda, zgodovino kraja ali preteklih rodov pa ni omejeno le na znanstveno sfero, temveč zajema širši krog ljubiteljskih zgodovinarjev in rodoslovcev. Tako univerzitetno izobraženi kot tudi ljubiteljski zgodovinarji pri svojem delu naletijo pogosto na vire v nemškem jeziku

Raziskovalci jezika imamo predmet svojih raziskovanj nenehno pred očmi oziroma ušesi. Proučevalci starejših besedil so pri tem morda izvzeti, pa vendar lahko tudi njih naključno slišana besedna oblika ali prebrana besedna zveza navede na drugačen pogled na že velikokrat pregledano gradivo. Vsi, ki se ukvarjamo s sodobnim jezikom, pa se moramo pogosto prav opomniti, da

Seksistični jezik oz. seksistična raba jezika je opredelitev jezika kot vzroka in posledice širšega družbenega fenomena – seksizma – ki ga razumemo kot celovit sistem prepričanj in delovanj, ki ustvarja hierarhijo v zaznavanju večvrednosti enega spola nad drugim (Jogan, 1992; Jogan, 2001; Litosseliti, 2006). O seksističnem jeziku govorimo, ko gre za neenakovredno obravnavo moških in/ali