Da. Tako določa Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, ki v 5. točki 10. člena kot pogoj za pridobitev državljanstva z naturalizacijo navaja, da mora prosilec obvladati slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Člen tudi natančneje določa pravila za izvedbo izpita, okoliščine,

Ne, to ni mogoče, saj so slovenski organi dolžni izdajati dokumente v slovenskem jeziku oz. na območju narodnih skupnosti tudi v italijanščini in madžarščini (gl. 11. člen Ustave Republike Slovenije in 4. člen Zakona o državni upravi). V preteklosti je sicer že bilo nekaj poskusov izdajanja potrdil v angleškem, nemškem in francoskem jeziku (npr. potrdila

Področje poimenovanja podjetij/društev/medijev ipd. urejajo različni zakoni: poleg Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) tudi različni področni zakoni, npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o medijih. Načeloma velja, da mora biti poimenovanje v slovenščini (17., tudi 18. člen ZJRS), vendar veljavna zakonodaja dopušča nekaj izjem (prim. odgovor na vprašanje Ali je dovoljeno

Po določbi Zakona o javni rabi slovenščine (prvi odstavek 24. člena) mora biti poimenovanje (pa tudi napovedovanje in predstavljanje) kulturnih, strokovnih, izobraževalnih, gospodarskih, športnih, zabavnih in drugih javnih prireditev ali posameznih delov njihovega sporeda v slovenščini. Angleški ali kak drug tuji jezik se poleg slovenščine lahko uporablja le, če gre za mednarodne prireditve, namenjene predvsem

Odgovor na to vprašanje je nekoliko bolj zamotan, kot bi si sprva predstavljali. 1. Kratek in poenostavljen odgovor je, da načeloma to ni dovoljeno, saj relevantna zakonodaja zapoveduje uporabo slovenskega jezika, vendar pa dopušča tudi določene izjeme, v zvezi z angleščino zlasti tiste, ki jih narekujejo okoliščine nastanka in delovanja podjetja oziroma društva: v primeru

Dvojezične plakate je možno obesiti tudi izven dvojezičnega območja, če za to obstaja potreba. 23. člen Zakona o javni rabi slovenščine v 1. odstavku govori o tem, da mora biti javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti na območju Republike Slovenije v slovenščini. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi

Da. Označbe na prodajnih izdelkih so namenjene obveščanju potrošnika o lastnostih in namembnosti izdelka, označbe pa ponujajo tudi osnovne podatke o proizvajalcu (področje, kjer je izdelek narejen, npr. Narejeno v Sloveniji) in dobavitelju. Da morajo biti vsa določila na izdelkih zapisana v slovenščini oz. v jeziku, ki je potrošniku v Republiki Sloveniji zlahka razumljiv, določata

V osnovnih in srednjih šolah, kjer izvajajo javno veljavne programe, lahko uporabljajo le učbenike, ki jih potrdi pristojni strokovni svet za izobraževanje. To pomeni, da država ne predpisuje, katere učbenike je v šolah treba uporabljati, ampak določi seznam učbenikov, ki so za pouk ustrezni. Učiteljski aktivi so pri izbiri učbenikov s tega seznama avtonomni. Ustreznost

Organizacije, ki so posebnega pomena za avtohtoni manjšini, lahko delujejo samo v jeziku manjšine, če je njihovo delovanje namenjeno pripadnikom manjšine. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi večinskemu prebivalstvu, pa se poleg manjšinskega jezika lahko uporablja tudi slovenščina. Na območjih občin, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, se namreč javna raba italijanščine ali madžarščine