Ne, to ni mogoče, saj so slovenski organi dolžni izdajati dokumente v slovenskem jeziku oz. na območju narodnih skupnosti tudi v italijanščini in madžarščini (gl. 11. člen Ustave Republike Slovenije in 4. člen Zakona o državni upravi).
V preteklosti je sicer že bilo nekaj poskusov izdajanja potrdil v angleškem, nemškem in francoskem jeziku (npr. potrdila o nekaznovanosti na Ministrstvu za pravosodje), vendar pa ta potrdila niso imela mednarodne pravne veljave, zato se je izdajanje v tujih jezikih ukinilo.
Tudi znotraj Evropske unije ima vsaka država članica svoj uradni jezik, ki ga uporablja v upravnih postopkih ter pri svojem poslovanju nasploh, kar pomeni, da tudi v drugih državah članicah izdajajo dokumente v svojih uradnih jezikih in ne v jeziku katerekoli druge države članice. Ker ima večina evropskih držav bolj ali manj razdelano jezikovno zakonodajo, ki opredeljuje uradne jezike in njihovo rabo v javnem in zasebnem sektorju, ne drži, da v tujini povsod in neproblematično sprejemajo potrdila v angleškem jeziku.
Glede uporabe uradnega jezika pri izdajanju domačih javnih listin je v okviru pobude za izdajanje potrdil o nekaznovanosti v tujem jeziku, objavljene na portalu predlagam.vladi.si, podrobnejšo analizo naredilo tudi Ministrstvo za pravosodje: »V procesnem pravu za domače javne listine velja, da so to listine, ki jih v predpisani obliki izda pooblaščen pravni subjekt in kot take dokazujejo resničnost tistega, kar je v njih določeno. V pravnem prometu zato znotraj države velja, da je tisto, kar se v listini potrjuje, resnično, resničnost pa je vezana na pečat subjekta, ki jo je izdal. To pomeni, da jo pristojna oseba v državi kot resnično takoj prepozna, nasprotno pa pri tujih listinah ustroja državnih organov in predpisane oblike listine pristojna oseba ne pozna, zaradi česar je zahtevana drugačna obravnava le-teh. Eden izmed pogojev za ustrezno obravnavo tujih listin je zato prevod v uraden jezik države, v kateri se bo listina uporabila, v nekaterih državah pa je potrebno preveriti tudi, ali je tujo javno listino podpisala pristojna oseba, oz. potrditi njeno verodostojnost, kar je odvisno od sklenjenih mednarodni aktov glede postopkov legalizacije listin. Za potrditev verodostojnosti se izpelje postopek legalizacije, ki ob vseh izpolnjenih pogojih in opravilih daje tujim javnim listinam enako veljavo, kot jo imajo domače. Legalizacija je potrebna, če država, v kateri bo uporabljena listina, zahteva legalizacijo in med državo izdajateljico listine in tujo državo, v kateri bo listina uporabljena, ni sklenjena bilateralna pogodba, ki bi legalizacijo odpravila oz. omejila. V znak potrditve verodostojnosti prevoda in podpisa je na prevodu overjen podpis tolmača, ki ga (nad)overi tudi pristojen državni organ, kar pomeni, da postane vsebina listine, ki je prevedena v uradni jezik tuje države in je podpisana s strani tolmača za ustrezen tuji jezik, verodostojna tudi po državnem (in mednarodnem) pravu te tuje države. Le poseben mednarodni akt bi torej lahko določal, da bi se uradni dokumenti v Sloveniji izdajali v angleškem ali kateremkoli drugem jeziku oz. v več jezikih, zlasti glede na ustrezne sklenjene bilateralne pogodbe, vendar pa pravo in praksa zaradi možnosti različnih zlorab takšnih rešitev ni uveljavila.« Celotno besedilo je dostopno tukaj.