Ali morajo biti pogodbe, pri katerih je druga pogodbena stranka tujec (bodisi fizična bodisi pravna oseba), sklenjene v slovenščini? In obratno: ali morajo tuje pravne osebe sklepati pogodbe s slovenskimi fizičnimi/pravnimi osebami v slovenščini?

by Tadeja Rozman / sreda, 01 decembra 2021 / Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini

O jeziku pogodb smo že pisali v odgovoru o uporabi angleščine pri sklepanju pogodbe o nerazkrivanju informacij, kjer boste o tem našli podrobnejšo razlago. Tu naj dodamo le, da so pogodbe, ki jih pri svojem delu sklepajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, posebej pravno urejene. Načeloma morajo biti v slovenskem jeziku (5. člen ZJRS), za mednarodno sodelovanje pa 6. člen določa, da pri sklepanju pogodb s tujimi osebami predstavniki organov, služb in nosilcev javnih pooblastil oblikujejo in podpišejo izvirnik pogodbenega besedila v slovenskem in tujem jeziku. Za sklepanje pogodb mednarodnega javnega prava se glede jezikovnih vprašanj uporabljajo določbe Zakona o zunanjih zadevah.

(Objavljeno 1. 12. 2021)

 

Podobna vprašanja z odgovori:

V medijih pogosto zasledimo nenavadno rabo jezika, ki odstopa od tistega, česar smo se naučili v šoli, npr. besede niso pravilno naglašene ali pa vprašalnica stoji na koncu stavka (‘Vaše podjetje posluje od kdaj?’). Kaj menite o tem?
V katerem predpisu je napisano, da je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenščina? Ali morajo osebe na vidnih položajih, npr. direktorji, obvezno znati slovenski jezik?
Prosila bi za informacijo glede uporabe tujk v oglaševanju: Zakon o javni rabi slovenščine omenja le rabo tujih jezikov, ne pa tudi rabe tujk, pa me zanima, ali kljub temu obstaja kakšna omejitev pri uporabi? Kako je npr. s termini, ki so sicer že vključeni v SSKJ?
NA VRH