Javno in zasebno

O BRANJU IN VEČJEZIČNOSTI

V Republiki Sloveniji splošno gledano večina komunikacije poteka v slovenskem jeziku, ob čemer je v javni rabi (izobraževanje, administracija, pravo, mediji ipd.) uporaba slovenščine predpisana in opredeljena tudi zakonsko.

Ko govorimo o javni rabi slovenščine, imamo običajno v mislih rabo slovenskega knjižnega jezika, ki je standardna in povezovalna različica, čeprav se tudi v javnem sporazumevanju lahko pojavljajo različne variante neknjižne slovenščine. Slovenščina je zvrstno zelo raznolik in narečno močno členjen jezik, kar je posledica geografskih, družbenih in zgodovinskih danosti. Po podatkih Dialektološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se na področju Slovenije govori skoraj 50 različnih narečij.

Vir: Karta slovenskih narečij, © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, 2011

Po podatkih Statističnega urada RS so se pri popisu prebivalstva leta 2002 zbirali tudi podatki o tem, v katerem jeziku prebivalci tipično komunicirajo znotraj družine. Podatki izkazujejo enojezično komunikacijo pri 92,8 % prebivalstva, dvojezično pa pri 4,5 % prebivalstva. Za razliko od javne rabe je izbira jezika zasebne rabe popolnoma svobodna. Sledeč temu načelu slovenska jezikovna politika spodbuja jezikovno raznolikost in družinsko ohranjanje maternih jezikov, tudi če niso uradni v RS.

Podatki o komunikaciji znotraj družine, 2002:

V medijih pogosto zasledimo nenavadno rabo jezika, ki odstopa od tistega, česar smo se naučili v šoli, npr. besede niso pravilno naglašene ali pa vprašalnica stoji na koncu stavka (‘Vaše podjetje posluje od kdaj?’). Kaj menite o tem?
Jezik v medijih je od nekdaj prvi kazal razvojne težnje v jezikovni rabi in prav prek medijev s...
Ali je glede na Zakon o javni rabi slovenščine ustrezno, če se v okviru oglaševalske akcije sestavi slogan kot kombinacija angleške in slovenske besede, npr. z vnosom tuje besedice »sun« (sonce) v izraz, ki sicer enakovredno upošteva oba jezika?
Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) vsebuje več določb, ki usmerjajo izvajalce pri uporabi je...
Ali je slovenski medij (spletni dnevnik) dolžan spoštovati uporabo slovenskega jezika v komentarjih bralcev? Kako je s tem na spletnih forumih, katerih spletne strani so registrirane in delujejo v Sloveniji?
Jezik medijev je javni jezik, zato zanj velja Zakon o javni rabi slovenščine. Ta v 22. členu za...
V sklopu javne prireditve, ki sicer poteka v slovenščini, bi na enem od delov sodeloval tudi tuji gostujoči predavatelj. Ker predavatelj ne zna slovenščine, nas zanima, ali je treba zagotoviti sprotno tolmačenje ali pa lahko prireditev delno ali v celoti poteka v angleščini?
Pravni vidiki javnih prireditev so določeni z Zakonom o javni rabi slovenščine (ZJRS) in Zakono...

Javno in zasebno

O BRANJU IN VEČJEZIČNOSTI

V medijih pogosto zasledimo nenavadno rabo jezika, ki odstopa od tistega, česar smo se naučili v šoli, npr. besede niso pravilno naglašene ali pa vprašalnica stoji na koncu stavka (‘Vaše podjetje posluje od kdaj?’). Kaj menite o tem?

Ali je glede na Zakon o javni rabi slovenščine ustrezno, če se v okviru oglaševalske akcije sestavi slogan kot kombinacija angleške in slovenske besede, npr. z vnosom tuje besedice »sun« (sonce) v izraz, ki sicer enakovredno upošteva oba jezika?

Ali je slovenski medij (spletni dnevnik) dolžan spoštovati uporabo slovenskega jezika v komentarjih bralcev? Kako je s tem na spletnih forumih, katerih spletne strani so registrirane in delujejo v Sloveniji?

V sklopu javne prireditve, ki sicer poteka v slovenščini, bi na enem od delov sodeloval tudi tuji gostujoči predavatelj. Ker predavatelj ne zna slovenščine, nas zanima, ali je treba zagotoviti sprotno tolmačenje ali pa lahko prireditev delno ali v celoti poteka v angleščini?

Iščite po oznakah:

Išči po vprašanjih: