Zakonodaja ureja predvsem javno rabo slovenščine (denimo pri poslovanju podjetij s strankami ali pripravi prodajnih in reklamnih besedil), a deloma posega tudi v notranje poslovanje podjetij oziroma pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. V skladu s 16. členom Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) morajo biti v slovenščini pripravljeni vsi splošni akti teh oseb, prav tako pa se morajo v slovenščini urejati pomembnejši vidiki dela in delovnega razmerja delavcev (urejanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, dajanje navodil in obveščanje ter varstvo pri delu). Res pa po drugi strani to ne pomeni, da mora v slovenščini potekati prav vsa komunikacija v podjetju, kar je še zlasti razumljivo v primerih, ko so v njem zaposleni tudi tujci. Kdaj gre pri tovrstni rabi tujega (bosanskega, angleškega, nemškega ali še kakega četrtega) jezika za kršitev določb ZJRS, ker že posega v občutljiva vprašanja urejanja dela, za katera zakon zapoveduje uporabo slovenščine, je mogoče ugotavljati le glede na natančnejše podrobnosti vsakega konkretnega primera. Nadzor nad izvajanjem najbolj relevantnih določb ZJRS izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo (ki je po dostopnih statističnih podatkih v dvoletnem obdobju 2011–2013 obravnaval šest tovrstnih primerov), zato priporočamo, da se s podrobnejšimi podatki o rabi tujega jezika v vašem podjetju obrnete na najbližjo območno enoto Inšpektorata.
(Objavljeno 2. 12. 2016)