Je­zi­kov­na po­li­ti­ka za pod­po­ro ve­čje­zič­no­sti ob­se­ga:

• • ukre­pe za čim bolj­še iz­o­bra­že­va­nje na po­dro­čju tujih je­zi­kov,
  • skrb za je­zi­ke manj­šin in
  • za­go­ta­vlja­nje virov in teh­no­lo­gij, ki Slo­ven­cem omo­go­ča­jo spo­ra­zu­me­va­nje in de­lo­va­nje v ve­čje­zič­nem oko­lju.

POMEN TUJIH JE­ZI­KOV ZA SLO­VE­NI­JO

Slo­ven­šči­na v okvi­ru EU in širše sodi med manj vpliv­ne je­zi­ke, saj je med pe­ti­mi evrop­ski­mi je­zi­ki z naj­manj go­vor­ci in jo go­vo­ri manj kot od­sto­tek Evro­pej­cev. Prav za­ra­di tega je spo­ra­zu­me­va­nje v tujih je­zi­kih za Slo­ven­ce že od nek­daj ključ­ne­ga po­me­na, po po­dat­kih štu­di­je Evro­ba­ro­me­tra 386 iz leta 2012 pa se je kar 92 od­stot­kov Slo­ven­cev spo­sob­nih spo­ra­zu­me­va­ti v vsaj enem tujem je­zi­ku, kar je krep­ko nad evrop­skim pov­pre­čjem (54 %) in s čimer se Slo­ve­ni­ja uvr­šča na peto mesto držav EU.

Delež pre­bi­val­cev, ki se spo­ra­zu­me­va­jo v vsaj dveh tujih je­zi­kih (Vir: Evro­ba­ro­me­ter)

Ven­dar za uspe­šen go­spo­dar­ski ra­zvoj in ne­mo­te­no pre­ha­ja­nje zna­nja, blaga, sto­ri­tev, idej in kul­tur­nih do­brin prek je­zi­kov­nih meja zna­nje tujih je­zi­kov ni do­volj. Spo­ra­zu­me­va­nje in do­stop do in­for­ma­cij je treba učin­ko­vi­to in hitro za­go­ta­vlja­ti v vseh si­tu­a­ci­jah, tudi kadar tu­je­je­zič­ne kom­pe­ten­ce go­vor­cev ne za­do­šča­jo, prav tako pa je treba vsem dr­ža­vlja­nom Slo­ve­ni­je omo­go­či­ti, da imajo do čim več in­for­ma­cij in kul­tur­nih do­brin do­stop v ma­ter­nem je­zi­ku.

VIRI IN OROD­JA ZA VE­ČJE­ZIČ­NOST

Če go­vo­ri­mo o ve­čje­zič­no­sti, je osre­dnja de­jav­nost, ki omo­go­ča učin­ko­vi­to de­lo­va­nje v ve­čje­zič­nem oko­lju, pre­va­ja­nje, za ka­ko­vo­stno (člo­ve­ško in stroj­no) pre­va­ja­nje pa so ne­o­b­ho­dno po­memb­ni je­zi­kov­ni viri in teh­no­lo­gi­je.

Po­dro­ben se­znam vseh ob­sto­je­čih dvo­je­zič­nih in ve­čje­zič­nih virov s po­ve­za­va­mi na nji­ho­ve sple­tne stra­ni je na voljo na sple­tni stra­ni Slo­var­ji.si. Naj­več splo­šnih slo­var­jev, ki pa niso pro­sto do­sto­pni, je na voljo na por­ta­lu za­lož­be DZS. Ve­li­ko slo­var­jev, tako splo­šnih kot ter­mi­no­lo­ških, je pro­sto do­sto­pnih na por­ta­lu Ter­ma­nia, zla­sti ter­mi­no­lo­ški slo­var­ji s pre­vo­di ter­mi­nov v an­gle­šči­no in ne­ka­te­re druge je­zi­ke so na voljo na por­ta­lu Fran oz. Ter­mi­no­lo­gi­šču. Ome­ni­ti velja še ra­sto­či Ve­li­ki slo­ven­sko-ma­džar­ski slo­var Cen­tra za je­zi­kov­ne vire in teh­no­lo­gi­je, ki je prvi dvo­je­zič­ni slo­var, ki je poleg pro­ste­ga do­sto­pa prek sple­tne stra­ni v skla­du s tre­nu­tni­mi je­zi­kov­no­po­li­tič­ni­mi cilji po­nu­jen tudi kot slo­var­ska baza pod od­pr­to li­cen­co v re­po­zi­to­ri­ju CLA­RIN.SI.

Pre­va­ja­nje in tol­ma­če­nje

Je­zi­kov­na in­du­stri­ja, ki za­je­ma pre­va­ja­nje, tol­ma­če­nje, pod­na­sla­vlja­nje in sin­hro­ni­za­ci­jo mul­ti­me­dij­skih vse­bin, glo­ba­li­za­ci­jo sple­tišč, lo­ka­li­za­ci­jo pro­gra­mja, po­u­če­va­nje je­zi­kov in je­zi­kov­ne teh­no­lo­gi­je, v sve­tov­nem me­ri­lu ob­se­ga okrog 38 mi­li­jard evrov (vir: GALA), s pri­ča­ko­va­no letno ra­stjo med 6,5 in 7,5 od­stot­ki. Tudi v Slo­ve­ni­ji je pre­va­jal­stvo po­memb­na de­jav­nost, saj je v re­gi­stru AJPES za pre­va­ja­nje in tol­ma­če­nje re­gi­stri­ra­nih 1.111 po­slov­nih su­bjek­tov, poleg teh pa se velik za­lo­gaj pre­va­jal­ske­ga dela opra­vlja še v pre­va­jal­skih služ­bah EU in na­ci­o­nal­nih vla­dnih or­ga­nih.

Tol­ma­če­nje za­je­ma de­jav­no­sti kon­fe­renč­ne­ga, kon­se­ku­tiv­ne­ga in sku­pno­stne­ga tol­ma­če­nja. Sku­pno­stno tol­ma­če­nje po­me­ni go­vor­no pre­va­ja­nje za go­vor­ce tujih je­zi­kov v raz­lič­nih ži­vljenj­skih si­tu­a­ci­jah, kot so sodni po­stop­ki, vključ­no z azil­ni­mi in mi­grant­ski­mi po­stop­ki, me­di­cin­ska obrav­na­va, spo­ra­zu­me­va­nje z uprav­ni­mi or­ga­ni in po­dob­no.

Pre­va­jal­ci in tol­ma­či pri delu upo­ra­blja­jo slo­var­je, kor­pu­se in po­mnil­ni­ke pre­vo­dov, ki mo­ra­jo biti ka­ko­vo­stni, so­dob­ni in čim­bolj ob­se­žni. S so­dob­ni­mi ge­o­po­li­tič­ni­mi raz­me­ra­mi se na po­dro­čju pre­va­ja­nja in tol­ma­če­nja spre­mi­nja tudi nabor je­zi­kov, po ka­te­rih je naj­več po­treb, zato je zanje še po­se­bej po­memb­no za­go­to­vi­ti dvo­je­zič­ne vire in teh­no­lo­gi­je.

Stroj­no pre­va­ja­nje

Naj­po­memb­nej­ša teh­no­lo­gi­ja, ki do­pol­nju­je delo člo­ve­ških pre­va­jal­cev, je stroj­no pre­va­ja­nje. Slo­ven­šči­no pod­pi­ra več sple­tno do­sto­pnih pre­va­jal­ni­kov, ki so ve­či­no­ma v lasti glo­bal­nih in­for­ma­cij­skih pod­je­tij: Goo­gle Tran­sla­te, Bing (Mi­cro­soft), Yan­dex in drugi, na slo­ven­skih tleh pa je bil raz­vit pre­va­jal­nik Pre­sis pod­je­tja Ame­bis. Raz­i­sko­val­no se s stroj­nim pre­va­ja­njem ukvar­ja­jo stro­kov­nja­ki z lju­bljan­ske, ma­ri­bor­ske in pri­mor­ske uni­ver­ze, In­sti­tu­ta Jožef Ste­fan in ne­ka­te­rih pod­je­tij (Al­pi­ne­on).

Za ra­zvoj sta­ti­stič­nih stroj­nih pre­va­jal­ni­kov, pa tudi dru­gih ve­čje­zič­nih teh­no­lo­gij, po­tre­bu­je­mo dvo­je­zič­ne splo­šne in spe­ci­a­li­zi­ra­ne le­ksi­ko­ne in slo­var­je, vzpo­re­dne in pri­mer­lji­ve zbir­ke be­se­dil (kor­pu­se), pa tudi orod­ja za obli­ko­slov­no, skla­denj­sko in se­man­tič­no ana­li­zo (več o tem v raz­del­ku o Je­zi­kov­nih teh­no­lo­gi­jah).