Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

Kakšna je razlika med državnim in uradnim jezikom?

by / ponedeljek, 20 aprila 2015 / Published in Status, Vprašanja in odgovori

Preprosto rečeno je razlika takšna:

  • državni jezik je jezik, ki je povezan z določeno državo v simbolnem, predstavitvenem smislu – običajno jezik, ki ga uporablja in s katerim se identificira večina prebivalstva,
  • uradni jezik je jezik, v katerem poteka uradna oz. javna komunikacija s prebivalstvom, npr. komunikacija na sodiščih, policiji, upravnih enotah ipd.

V Republiki Sloveniji je slovenščina tako državni kot uradni jezik.  Na omejenem delu ozemlja sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina.

Razmerja med državnim in uradnim jezikom imajo različne države lahko različno urejeno. Veliko držav npr. nima pravno predpisanega uradnega jezika. Tiste, ki ga imajo, pogosto pravno urejajo tudi razmerja med jezikom večinskega prebivalstva in manjšin ali med različnimi jeziki, ki se govorijo na področju posamezne države.

  • Tweet

What you can read next

Kaj pomeni "obvestilna raven" za rabo slovenščine, ko se organizira mednarodne javne prireditve v npr. angleščini? Izraz je uporabljen v 25. členu Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS).
Ali lahko dvojezične slovensko-italijanske reklamne plakate, s katerimi oglašujemo prireditev na območju, kjer živi italijanska manjšina, razobesimo tudi v Ljubljani in drugih slovenskih mestih?
Ali morajo zaposleni v hčerinskih podjetjih, registriranih v Sloveniji in z glavnim sedežem v tujini, kot uradni jezik vedno uporabljati slovenščino?
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!
[contact-form-7 id="3655" title="Jezikovno vprašanje"]
  • O portalu
  • Kontakt
  • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
  • Videozgodbe
  • Zasebnost in piškotki
  • Zemljevid spletnega mesta

© 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

TOP