Kakšno vlogo imajo korpusi pri normiranju knjižnega jezika?
Pri oblikovanju jezikovnih pravil je nujno upoštevati sodobno, realno jezikovno rabo v različnih jezikovnih situacijah. Besedilni korpusi vsebujejo podatke, na katere se pri tej nalogi opremo. Korpuse lahko uporabljamo za preučevanje jezikovnih variant, trendov jezikovnega razvoja, iz njih lahko sklepamo o jezikovni intuiciji jezikovnih uporabnikov in uporabnic. Ugotavljamo lahko, kateri jezikovni pojavi so splošni in
- Published in Korpusi, Vprašanja in odgovori
Koliko ljudi se uči slovenščino kot drugi ali tuji jezik?
Po programih pomoči pri vključevanju tujcev (Uredba o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije) se je v Sloveniji leta 2016 slovenščino učilo več kot 1000 tujih govork in govorcev; gre za tečaje v programu Začetna integracija priseljencev, ki so za udeležence brezplačni. Poleg tega številne plačljive tečaje
- Published in Slovenščina kot drugi/tuji jezik, Vprašanja in odgovori
Zakaj morajo učitelji slovenščine opravljati strokovni izpit iz slovenskega jezika, čeprav imajo pridobljeno diplomo iz slovenistike na kreditiranih programih javnih državnih univerz? In ali se morda obetajo kake posodobitve predpisanih izpitnih vsebin, saj je Katalog znanja iz slovenskega jezika za strokovni izpit že precej zastarel in vsebinsko omejen?
Posredujemo odgovor Službe za razvoj kadrov v šolstvu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja, torej učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, opravljajo strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja in vsi ga opravljajo v enakem obsegu: ustavna ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in
- Published in Vprašanja in odgovori
Zaposlen sem v proizvodnji, kjer delo poteka v več izmenah. Nekaj izmenovodij govori izključno bosanščino in izdaja navodila samo v bosanščini. Vsi delavci v izmenah nismo Bosanci, zato me zanima, ali je v podjetju kršen Zakon o javni rabi slovenščine?
Zakonodaja ureja predvsem javno rabo slovenščine (denimo pri poslovanju podjetij s strankami ali pripravi prodajnih in reklamnih besedil), a deloma posega tudi v notranje poslovanje podjetij oziroma pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. V skladu s 16. členom Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) morajo biti v slovenščini pripravljeni vsi
- Published in Vprašanja in odgovori
Ali Slovenci v zamejstvu javno, samozavestno govorijo slovensko ali to počnejo doma, v zasebnosti? Ali so kje tarča posmeha, če govorijo slovensko?
Danes situacij, ko bi se kdo v zamejstvu sramoval, da govori slovensko, skorajda ni več. S tega vidika so tudi slovenski govorci v vseh okoljih samozavestnejši in tudi javnih položajev za rabo slovenskega jezika je vse več. Še vedno pa se razmere zelo razlikujejo od države do države in območja do območja. Najprej se je
- Published in Slovenska jezikovna skupnost v svetu, Vprašanja in odgovori
Moj otrok se je v osnovni šoli kot drugi tuji jezik učil nemščino, zato je pri vpisu v 1. letnik srednje šole prav tako izbral nemščino kot drugi tuji jezik. Na prvi šolski dan pa je izvedel, da se mora namesto nemščine učiti španščino. Nam lahko svetujete, kaj naj naredimo? Se imamo pravico pritožiti?
V takšnih primerih je najbolje, da se starši najprej obrnete na ravnatelja šole in skupaj z njim poskusite poiskati rešitev, saj si ravnatelji praviloma želijo rešiti tovrstne zadrege. Prav tako si šole prizadevajo zadostiti željam dijakov glede izbora drugega tujega jezika, vedno pa to žal ni mogoče, saj morajo šole upoštevati kadrovske, prostorske in normativne
- Published in Tuji jeziki, Vprašanja in odgovori
Katere službe, ki naj bi skrbele za slovenščino v javni rabi, so bile po prekinitvi Jezikovnega razsodišča leta 1990 ustanovljene in kdaj?
Ustanovitev Sveta za slovenščino v javnosti (1980) pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL), v okviru katerega je delovala tudi delovna skupina, imenovana Jezikovno razsodišče, je bilo povezano z željo po dvigu jezikovne samozavesti in prizadevanji za enakopravnost slovenščine v jugoslovanskem okviru na vseh področjih rabe. Z osamosvojitvijo Slovenije so bili razlogi preseženi, vendar se je
- Published in Vprašanja in odgovori