Če začnemo z najbolj praktičnim napotkom: načeloma se lahko za pomoč pri iskanju pristojne inšpekcijske službe vedno obrnete na Enotni kontaktni center državne uprave prek brezplačne telefonske številke 080 2002 (vsak dan med 7. in 22. uro) ali prek e-naslova ekc@gov.si. Alternativno lahko prijavo oddate kar na e-naslov gp.mju@gov.si in bo posredovana ustrezni inšpekciji. Izvajanje

Znanje slovenščine za zaposlitev v Republiki Sloveniji za posamezne poklice običajno določajo pravni akti na ustreznih področjih (za vzgojitelje in učitelje npr. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, za zdravnike in zobozdravnike Zakon o zdravniški službi in Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist,

Zakonsko ureja status slovenskega jezika v medijih Zakon o medijih, ki v 5. členu določa ne le, da mora biti ime medija, njegovih rubrik in oddaj v slovenskem jeziku, ampak tudi, da mora medij, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, »razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku, ali pa morajo biti na ustrezen način

Slovenščini je v devetih letih, kolikor traja osnovnošolsko izobraževanje, namenjenih 1631,5 ur pouka, od tega 60 % obravnavi neumetnostih in 40 % obravnavi umetnostih besedil (izjema je le prvi razred, kjer je razmerje 50 % : 50 %). S slovenščino so tesneje povezani tudi nekateri obvezni izbirni predmeti, ki jih šole izvajajo v 7., 8.

Izraz ‘materni jezik’ običajno enačimo s pojmom ‘prvi jezik’, ki predstavlja jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu naučimo kot prvega od svojega okolja, praviloma v okviru doma. Pogosto je ta jezik tudi prvi jezik naših staršev, vendar to še zdaleč ni nujno: starši lahko z otroki govorijo tudi ali pa samo v drugem jeziku,

V Evropski uniji je vse od začetka delovanja Evropske gospodarske skupnosti, ustanovnih pogodb Unije in Uredbe št. 1/58 kot eden temeljnih gradnikov njenega pravnega reda opredeljena enakovrednost uradnih jezikov EU, ki so z izjemo luksemburščine in turščine (kot enega uradnih jezikov Cipra) vsi uradni jeziki držav članic in med katerimi je od pristopa Slovenije k

Zakon o javni rabi slovenščine v 25. členu omogoča, da so mednarodne javne prireditve, kadar so namenjene predvsem tujim udeležencem, lahko izvedene tudi v tujem jeziku, vendar pa mora biti slovenščina zagotovljena na obvestilni ravni.

Da je na javnih krajih pogosto poleg slovenščine mogoče videti tudi napise in zapise v drugih jezikih, je neizogibno in marsikdaj povsem razumljivo ter sprejemljivo. Če vprašanje razumemo v najširšem možnem smislu vsakršnega možnega napisa ali besedila, ki se pojavi na kakem javnem kraju, deloma že zato, ker ima oblastno urejanje rabe jezika svoje meje.

Ste se že kdaj vprašali, kaj je jezikovna politika? Večina najbrž še ne. In če bi vas kdo vprašal, kaj to je, bi najbrž večina odgovorila, da vas to pravzaprav ne zanima. Saj je politika ne glede na pridevnik, ki stoji pred njo, vendar v najboljšem primeru nujno zlo, v slabši luči pa nekaj  neiskrenega,