Opremljenost za posebne potrebe

Osebe s posebnimi potrebami, ki potrebujejo jezikovne prilagoditve, so:

gluhi in naglušni,
slepi in slabovidni,
gluhoslepi,
osebe z drugimi kognitivnimi, razvojnimi ali motoričnimi motnjami.

GLUHI IN NAGLUŠNI

Gluhe osebe se sporazumevajo s slovenskim znakovnim jezikom (SZJ), zato zanje slovenščina ni prvi jezik. Naglušne osebe, odvisno od stopnje gluhote, do informacij dostopajo deloma po slušni poti, prek branja ustnic (odgledovanja) in s kretnjo. Gluhi in naglušni imajo težave, povezane z jezikom, predvsem pri spremljanju televizijskih vsebin, pri šolanju ter v vsakovrstnih komunikacijskih situacijah. Težave premagujejo s pomočjo tolmačev za znakovni jezik. Zanje je pomembna tehnologija zlasti razpoznavalnik govora, ki je tudi potrebna vmesna točka do bolj kompleksne aplikacije, avtomatskega tolmača za znakovni jezik. V svetu obstaja tovrstna tehnologija le za redke jezike z največ govorci.

Opremljenost z viri in tehnologijami za SZJ ni zadovoljiva. Obstaja več slovarjev SZJ, zgrajen je bil tudi prvi korpus SZJ Signor, vendar z izjemo posameznih raziskav SZJ še ni bil deležen sistematičnega jezikoslovnega opisa. Za izdelavo boljših učnih gradiv, pa tudi za boljše razumevanje razvoja jezikovne kompetence pri slušno prizadetih osebah, so nujno potrebne nadaljnje raziskave.

SLEPI IN SLABOVIDNI

Za slepe in slabovidne je slovenščina prvi jezik, vendar je zanje oteženo dostopanje do vizualnih in pisnih vsebin. Slepi in slabovidni si pri uporabi elektronskih naprav pomagajo s sintetizatorji govora, ki pisna sporočila pretvarjajo v govorjena. Potrebujejo tudi prilagoditve za uporabo brajice in besedilne opise grafičnih elementov, slabovidni in barvno slepi pa potrebujejo prilagoditve glede velikosti pisave, kontrastov in barv v vsebinah.

Težave v vsakdanjem življenju, povezane z jezikom, za slepe in slabovidne predstavlja tudi domače okolje, ko je treba upravljati z gospodinjskimi aparati. Mnogi aparati namreč izpisujejo informacije na digitalnih zaslonih, za slepe in slabovidne prilagojeni aparati pa imajo bistveno višjo ceno. Tudi v tej smeri sodobne tehnologije omogočajo cenejše rešitve.

Najpomembnejši jezikovni tehnologiji za osebe z okvarami vida sta tako sintetizator in razpoznavalnik govora.

GLUHOSLEPI

Gluhoslepi običajno za komuniciranje z drugimi ljudmi potrebujejo posebej izšolane tolmače. Da pa lahko komunicirajo z njimi tudi drugi ljudje brez znanja znakovnega jezika, obstajajo posebni pripomočki in sistemi. Najpreprostejše naprave za komuniciranje uporabljajo magnetne table z izbočenimi kovinskimi črkami, s katerimi se sporazumevamo z gluhoslepimi. Odlikuje jih preprostost uporabe, vendar so v praksi zelo počasen način komuniciranja. Malce hitrejši način je tipkovnica, ki je povezana z brajevo celico. Predpogoj uporabe takega sistema je, da gluhoslepa oseba obvlada brajico. Obstajajo tudi bolj napredni sistemi za komuniciranje prek telefonskega modema. Ta sistem pretvarja digitalni signal v signale prepoznavne gluhoslepim.

TEHNOLOGIJE IN VIRI

Z razvojem govornih tehnologij se v Sloveniji ukvarja več ustanov: na ljubljanski univerzi je na Fakulteti za elektrotehniko Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko, na mariborski Fakulteti za elektrotehniko je Inštitut za elektroniko in telekomunikacije, z govornimi tehnologijami pa se ukvarjajo tudi na Institutu Jožef Stefan ter v podjetjih Alpineon d. o. o. in Amebis d. o. o.