Druge jezikovne skupnosti v RS

Skupnostno tolmačenje

V Sloveniji živijo pripadniki različnih narodnosti in govorci različnih jezikov. Aktualnih podatkov o maternih jezikih prebivalcev Slovenije sicer nimamo, so pa na voljo podatki iz leta 2002, ko se je pri popisu prebivalstva ta podatek nazadnje zbiral. Takrat so poleg slovenščine, ki ga je kot svoj materni jezik navedlo 87,7 % prebivalstva, jezikov narodnih skupnosti (madžarščine 0,4 %, italijanščine 0,2 %) in romskega jezika (0,2 %) kot svoj materni jezik prebivalci Slovenije v največji meri navajali enega izmed jezikov nekdanjih jugoslovanskih republik (2,8 % hrvaščino, 1,8 % srbohrvaščino, 1,6 % srbščino in prav toliko bosanščino, 0,4 % albanščino, 0,2 % makedonščino), med številčnejše skupine pa lahko štejemo tudi prebivalce, katerih materni jezik je nemščina (0,1 %) (vir: SURS).

Od leta 2002 do danes se je po podatkih Statističnega urada RS število prebivalcev Republike Slovenije povečalo z 1 964 036 na 2 063 077 (podatek velja za sredino leta 2015, vir: SURS), delež tujih prebivalcev pa se je povečal z 2 % na 5 %, zato lahko sklepamo, da so se nekoliko spremenili tudi deleži in sestava maternih jezikov prebivalcev Republike Slovenije. Čeprav podatki niso povsem primerljivi in tudi ne dajejo jasne slike o razširjenosti posameznih maternih jezikov v Sloveniji, pa je za ilustracijo o jezikovni pestrosti vendarle zanimiv podatek o tujih državljanih v Republiki Sloveniji: leta 2015 je pri nas živelo 101 532 tujih državljanov, ki so prišli iz 151 držav z vseh petih celin.

celina	število prebivalcev	število držav
Evropa	98261	41
Afrika	351	38
Karibi, J ali Sr. Amerika	470	26
Severna Amerika	361	2
Azija	2010	40
Oceanija	79	4

Tuji državljani v RS, podatki SURS, 1. 1. 2015

Jezikovne pravice priseljencev in vseh drugi jezikovnih skupnosti, ki jim ustavno-pravni red Republike Slovenije ne določa posebnih pravic tako kot italijanski in madžarski manjšini ter romski skupnosti, so v Ustavi RS določene s 14. (enakost pred zakonom), 61. (izražanje narodne pripadnosti) in 62. členom (pravica do uporabe svojega jezika in pisave). Vsi prebivalci Republike Slovenije imajo torej ustavno določeno pravico do zagotovljenosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na narodnost in jezik, do gojenja in izražanja lastne kulture ter uporabe svojega jezika in pisave. Pravice, ki se nanašajo na jezik, pa so določene tudi v drugih zakonskih aktih, npr. Zakonu o tujcih, ki med drugim v 108. členu določa pravico do brezplačne udeležbe v programih učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, do katere pa so upravičeni le tujci, ki niso državljani EU (več o jezikovnih pravicah na področju izobraževanja v razdelkih Manjšine in priseljenci in Slovenščina kot drugi in tuji jezik).

Pripadniki različnih jezikovnih skupnosti za ohranjanje in razvoj svojega jezika skrbijo predvsem v okviru društev, preko društev pa si tudi prizadevajo za uveljavljanje zakonsko določenih pravic in za spremembe pravne ureditve, ki bi jim olajšale ohranjanje kulturne identitete in jezika. Predvsem številčno večje in v slovenskem prostoru dlje časa prisotne skupnosti (pripadniki bivših jugoslovanskih republik in nemško govoreča etnična skupnost) si želijo, da bi jim Republika Slovenija priznala status narodnih manjšin. Korak k aktivnejšemu urejanju teh pravic je bil narejen že leta 2011, ko je bila v Državnem zboru sprejeta Deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.

JEZIKOVNA POLITIKA

Republika Slovenija:

spodbuja učenje in rabo slovenskega jezika med pripadniki različnih jezikovnih skupnosti,
pripadnikom manjšin, priseljencem in vsem drugim tujcem, ki prihajajo v Republiko Slovenijo in ostajajo daljši čas, zagotovlja pravico do uporabe svojega lastnega jezika in kulture,
upošteva specifične potrebe otrok in mladih priseljencev, ki vstopajo v slovenski izobraževalni sistem in jim slovenščina predstavlja drugi ali tuji jezik,
skrbi za promocijo učenja slovenščine pri odraslih, ki jim slovenščina predstavlja drugi ali tuji jezik,
omogoča dostop do učenja slovenščine tudi priseljencem iz držav Evropske unije,
skrbi za širjenje ali izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti v slovenščini kot drugem in tujem jeziku,
zagotavlja pogoje za učinkovito jezikovno in siceršnjo družbeno integracijo govorcev manjšinskih jezikov,
skrbi za izdelavo jezikovnih priročnikov za govorce, ki jim slovenščina ni materni jezik, in
spodbuja aplikativne raziskave s področja jezikov manjšin in raziskave o govorcih slovenščine kot drugega jezika, njihovi jezikovni zmožnosti, sporazumevalnih potrebah in stališčih.

Zanima me vprašanje oz. trditev, ki je bila del testa v sinovi OŠ (7. razred) pri predmetu domovinska in državljanska kultura in etika: slovensko državljanstvo lahko dobi samo nekdo, ki govori slovenski jezik (DA/NE). Je pravilno to trditev označiti z DA ali z NE?
10. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) od leta 1994 kot pogoj za pridobitev...
Katero stopnjo znanja slovenščine mora imeti tujec, da se lahko uradno zaposli v Sloveniji?
Znanje slovenščine za zaposlitev v Republiki Sloveniji za posamezne poklice običajno določajo p...
Pri izpolnjevanju formularjev moram izpolniti kategorijo ‘materni jezik’. Sem v dilemi: rojen v Bosni, šolanje opravljeno v Sloveniji, kjer imam stalno prebivališče in zaposlitev, moja mati pa govori srbohrvaško. Kaj naj torej navedem kot svoj materni jezik?
Izraz ‘materni jezik’ običajno enačimo s pojmom ‘prvi jezik’, ki predst...

NA VRH