Številni Slovenci in njihovi potomci bolj ali manj stalno živijo zunaj meja Slovenije in se pri uporabi slovenščine soočajo s posebnostmi okolij, v katerih živijo. Lahko gre za dvo- ali večjezična okolja, kot je npr. slovensko zamejstvo. V teh okoljih imajo Slovenci poseben status, slovenščina pa je tudi uradno priznana kot manjšinski jezik oz. jezik slovenske skupnosti. Lahko pa gre za eno- ali večjezična okolja, v katerih se govorci v slovenščini lahko sporazumevajo zasebno, morda tudi pri opravljanju svojega poklica, za javno komunikacijo pa uporabljajo jezik oz. jezike skupnosti, v kateri živijo, kot na primer velja za govorce slovenščine v zdomstvu in izseljenstvu.

Država Slovenija z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu namenja posebno skrb problematiki zamejstva, izseljenstva in zdomstva, Slovencem, živečim zunaj Slovenije, in vsem, ki jih zanima aktualna problematika na tem področju, pa je namenjen tudi poseben portal.

ZAKONODAJA

Republika Slovenija je po Ustavi RS (5. člen) dolžna skrbeti za Slovence po svetu. S sprejetjem Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja leta 2006 se je tudi zakonsko obvezala k skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in kulture med Slovenci po svetu (9. člen) ter zagotavljanju pogojev za ohranjanje in učenje slovenskega jezika (32. in 33. člen).

Poglavitna politična nosilca sodelovanja med RS in Slovenci po svetu sta Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na spletnih straneh Urada je mogoče dobiti vrsto informacij o delovanju Urada, o Slovencih po svetu ter njihovih društvih in organizacijah, pa tudi o ostali zakonodaji, ki ureja to področje. Sicer pa po Zakonu o zunanjih zadevah za stike s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in zdomci ter ohranjanje jezika in kulture med njimi skrbijo konzulati.

Po Zakonu o javni rabi slovenščine (13. člen) je Slovenija dolžna skrbeti za učenje in ohranjanje slovenščine med Slovenci, živečimi zunaj meja Republike Slovenije, in njihovimi potomci. Po Zakonu o osnovni šoli se za otroke izseljencev in zdomcev organizira pouk maternega jezika in kulture (8. člen), ki se po Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja (81. člen) financira iz državnega proračuna.

JEZIKOVNA POLITIKA

Republika Slovenija skrbi za izvajanje naslednjih ukrepov na področju jezikovne politike:

• spodbujanje učenja slovenščine v okviru obstoječih šolskih sistemov za zamejske, zdomske in izseljenske otroke (usposabljanje učiteljev in asistentov iz Slovenije, razvoj klasičnih, interaktivnih in kombiniranih učnih gradiv, organizacija poletnih šol slovenščine, izmenjave med šolami),
• vzpostavljanje sistema za preverjanje in ceritificiranje znanja slovenščine kot prvega jezika za tiste, ki se šolajo oz. so se šolali zunaj Slovenije,
• povečanje števila učiteljev slovenščine na evropskih šolah v Bruslju in Luksemburgu,
• usposabljanje in izobraževanje pedagoških delavcev v dvo- in večjezičnih okoljih,
• promoviranje jezika in države (štipendiranje, projekti za ohranjanje narečij, medijska podpora ipd.),
• raziskovanje jezikovnopolitične situacije v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu,
• spodbujanje zamejske medijske in kulturne dejavnosti, pa tudi slovenskih medijev pri vključevanju problemov slovenskih zamejcev,
• omogočanje dostopnosti slovenskega radia in televizije.

Gl. tudi zavihek Slovenska jezikovna skupnost v svetu.