Slovenščina je eden od uradnih in delovnih jezikov Evropske unije. Ob ustanovitvi Evropske unije so bili uradni jeziki francoščina, italijanščina, nemščina in nizozemščina, z vsako širitvijo pa se je število uradnih jezikov povečevalo, tako da jih je danes 24:

1958 – francoščina, italijanščina, nemščina, nizozemščina

1973 – angleščina, danščina

1981 – grščina

1986 – portugalščina, španščina

1995 – finščina, švedščina

2004 – češčina, estonščina, latvijščina, litovščina, malteščina, madžarščina, poljščina, slovaščina, slovenščina

2007 – bolgarščina, romunščina, irščina*

2013 – hrvaščina

*Irska je bila edina država, ki pri pristopnih pogajanjih ni zaprosila za uradni status irskega jezika. Irščina je tako postal 23. uradni jezik EU šele leta 2007.

Slovenščina je danes eden od uradnih jezikov Evropske unije, ki združuje več kot 450 milijonov ljudi, med katerimi večina govori 24 uradnih jezikov, hkrati pa je v njej tudi nad 60 avtohtonih regionalnih in manjšinskih jezikov, ki nimajo uradnega statusa, govori pa jih več kot 40 milijonov ljudi.

V EU se uporablja tudi 31 različnih znakovnih jezikov, med njimi tudi slovenski znakovni jezik. Ocenjuje se, da je eden od znakovnih jezikov prvi jezik za približno pol milijona gluhih in naglušnih oseb, uporabnikov znakovnih jezikov pa je bistveno več, saj jih ljudje brez težav s sluhom uporabljajo za komunikacijo z gluhimi družinskimi člani ali prijatelji.

Ker je slovenščina uradni jezik EU, lahko vsi državljani Slovenije dostopamo do dokumentov EU v slovenskem jeziku, na Evropsko komisijo pa lahko pišemo in dobimo odgovor v slovenskem jeziku. Na vseh sestankih, ki so na visoki državniški ravni, lahko udeleženci govorijo v svojem jeziku. Na zasedanjih Evropskega parlamenta je slovenščina uradni jezik, kot enega od uradnih jezikov ga lahko uporabljajo vsi poslanci, hkrati pa imamo vsi možnost spremljanja dela Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku.