Posredujemo odgovor Službe za razvoj kadrov v šolstvu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja, torej učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, opravljajo strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja in vsi ga opravljajo v enakem obsegu:
- ustavna ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine,
- predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja,
- učni jezik, torej slovenski knjižni jezik oziroma za strokovne delavce vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom italijanski knjižni jezik, za strokovne delavce dvojezičnih vrtcev in šol pa slovenski in madžarski knjižni jezik.
Učni jezik je vsaj iz časov po drugi svetovni vojni obvezni, a bolj ali manj avtonomni sestavni del prav tako obveznega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja. Kljub nenehnemu iskanju in razvoju novih metod in načinov poučevanja in učenja, vključevanju informacijsko-komunikacijske tehnologije, snovanju inovativnih učnih okolij ter znanstvenemu in raziskovalnemu razvoju pedagoške stroke in strokovnjakov pa učni jezik ostaja prvi in najpomembnejši pripomoček učitelja, zato tudi ostaja del strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja. Dejstvo, da je učni jezik, kar seveda za večino kandidatov za strokovni izpit pomeni slovenski knjižni jezik, sestavni del strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, ki je državni izpit, izraža odnos države do državnega, uradnega in narodotvornega jezika, saj mu s tem daje posebno mesto. Vzgoja in izobraževanje je ravno zaradi specifičnosti svojega profesionalnega statusa edino področje, ki ima znanje slovenskega knjižnega jezika določeno kot zakonsko reguliran pogoj, čeprav je eno od temeljnih evropskih načel prostega pretoka ljudi dejstvo, da jezik pri tem ne sme biti ovira. Učni jezik kot del strokovnega izpita ni priložnost za nezaupanje v visokošolske študijske programe oziroma za dvom v diplomante le-teh. Vendar slovenski knjižni jezik kot učni jezik v okviru strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja ni vrednotenje obvladovanja slovenistike kot znanstvene vede, temveč vrednotenje uporabe učnega jezika, ki je v procesu učenja tudi prostor iskanja, razmišljanja in grajenja novih spoznanj, saj je nujni posrednik v konstrukciji znanja. Učni jezik, raba jezika učitelja se kot tak bistveno razlikuje tako od jezika vsakdanjega sporazumevanja, a prav tako tudi od znanstvenega jezika svoje stroke in od strokovnih jezikov drugih strok.
Tako smo prepričani, da del strokovnega izpita, ki obsega preverjanje obvladovanja učnega jezika, lahko diplomantom magistrskega študijskega programa slovenistike predstavlja tudi izziv, v katerem se imajo priložnost izraziti kot kateri koli drug učitelj katere koli druge programske enote. Še več, diplomant magistrskega študijskega programa slovenistike verjetno v pripravo na strokovni izpit lahko v primerjavi z drugimi diplomanti, ki pristopajo k strokovnemu izpitu, vloži manj dela in energije, na samem izpitu pa ima priložnost strokovnega dialoga z izpraševalcem.
Zavedamo se, da Katalog slovenskega knjižnega jezika, ki je orientacijsko gradivo za strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja, v trenutni različici potrebuje prevetritev in posodobitev, zato vas v zvezi s tem obveščamo, da prve aktivnosti v povezavi s tem že potekajo.
(Objavljeno 8. 3. 2017)