Skoraj vsi dosedanji zgodovinski slovarji slovenskega jezika so digitalizirani in dostopni na slovarskem portalu Fran:

• Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak 2011, 2014),
• Slovar jezika Janeza Svetokriškega (Marko Snoj, 2006),
• Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar po Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710),
• Slovar stare knjižne prekmurščine (Vilko Novak, 2006, 2014),
• Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar (1894–1895).

Izmed njih sta prava zgodovinska slovarja samo Slovar jezika Janeza Svetokriškega in Slovar stare knjižne prekmurščine. Kastelec-Vorenčev slovar je primer obrnjenega izvirnega slovarja (slovenščina je postavljena na prvo mesto), Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja pa predstavlja besedje, ki bo obdelano v nastajajočem zgodovinskem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ker ta slovar še nastaja (prvi del bo objavljen leta 2018), zgodovinski slovar slovenščine nadomešča kar Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, ki zajema tudi (od njega) starejše besedišče.

Še nedigitalizirani, a v knjižni obliki dostopni so naslednji obrnjeni slovarji:

• Hieronim Megiser: Dictionarium quatuor linguarum. Gradec, 1592. (Annelies Lägreid, 1967.)
• Hieronim Megiser: Thesaurus polyglottus vel Dictionarium multilinguae. Frankfurt, 1603. (Jože Stabej, 1977.)
• Ožbalt Gutsman: Deutsch-windisches Wörterbuch. Celovec, 1789. (Ludvik Karničar, 1999.)

Poleg zgodovinskih slovarjev so na voljo tudi različni drugi izvirni zgodovinski viri za slovenski jezik: (1) viri z metajezikovnimi oz. jezikoslovnimi prvinami (slovnice, slovarji, priročniki); (2) umetnostna besedila; (3) strokovna besedila in (4) publicistična besedila. Dostopni so v klasični ali digitalizirani obliki.

Opremljenost na področju zgodovinskih virov je najbolj popolna za področja, ki so povezana s študijem prelomnih obdobij v slovenski jeziko(slo)vni zgodovini.

V klasični kartotečni obliki, ki se postopoma digitalizira, so uporabnikom na voljo zlasti izpisi, ki jih za proučevanje razvoja jezika hranijo jezikoslovci; npr. v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU lahko pregledujemo listkovne kartoteke s popolnimi izpisi protestantske ustvarjalnosti in izpise iz del, napisanih v stari knjižni prekmurščini; popolne in za izdajo v obliki slovarjev urejene izpise (rokopisne in tipkane) slovenskega besedja iz starejših rokopisnih in tiskanih slovarjev ter drugih pomembnejših knjižnih del; večinoma izbirne izpise (rokopisne in tipkane) iz slovnic in iz drugih, zvrstno različnih del iz minulih obdobij. Digitalizirana listkovna kartoteka, ki je bila sredi 20. stoletja uporabljena kot gradivska osnova za Slovar slovenskega knjižnega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je pod imenom Slovensko besedišče deloma dostopna prek portala Arzenal. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša nastaja tudi digitalizirani Korpus slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki bo v kratkem postavljen na splet.

V okviru portala Fran in projekta Vključitev izbranih slovnic slovenskih avtorjev v mednarodno bazo CTLF – Corpus de textes linguistiques fondamentaux  je nastala podatkovna zbirka Slovenske slovnice in pravopisi, ki obsega 25 celovitih in 25 osnovnih opisov 139 pregledanih izdaj slovenskih slovnic in pravopisov v knjižni ali spletni obliki v obdobju od 1584 do danes. Skupaj z opisi prinaša tudi olajšan dostop do izbranih skenogramov v obliki .pdf ali dostop do elektronskih izdaj teh priročnikov. V okviru zbirke je mogoče iskati po štirih podzbirkah:

• vse slovnice,
• vsi pravopisi,
• izbrane slovnice,
• zgodovinske in primerjalne slovnice.

Portal prinaša tudi gradivo z zbranimi spremnimi besedili iz slovenskih slovnic do leta 1956 avtorja Kozme Ahačiča.

V dostopni elektronski obliki se nahajajo tudi starejši slovenski pravopisi ter izbor sedmih slovenskih slovnic:

• Stare slovenske slovnice (1886–1964);
• Pet slovenskih pravopisov.

Tematsko najširše področje digitaliziranih virov je dostopno prek Digitalne knjižnice na spletu – dLib, ki sistematično vključuje vedno nove zasebne in javne zbirke zgodovinskih virov, od srednjeveških kodeksov, Vodnikovih Kuharskih bukev in Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic do sicer težko dostopne publicistike 20. stoletja. Iskanje je mogoče po tipu gradiva, letnici izida, obliki gradiva, izvoru, založniku ipd.

Znanstvenokritične izdaje starejših virov uporabnikom omogočajo primerjavo izvirnih zapisov s sodobnimi in prirejenimi za poljudno rabo. Na portalu projekta eZISS je mogoče dostopati do naslednjih besedil:

• Brižinski spomeniki (najstarejša slovenska besedila, prvi dokument slovenske kulture),
• Škofjeloški pasijon (najzgodnejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini),
• Mestna prisežna besedila (36 slovenskih priseg mestnih organov, nastalih do začetka 19. stoletja),
• Prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin (18 slovenskih prisežnih besedil trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin, nastalih od začetka 17. do srede 19. stoletja),
• Korespondenca Žige Zoisa (petindvajset pisem iz korespondence svetovljana in erudita barona Zoisa),
• Anton Martin Slomšek: Tri pridige o jeziku,
• Kapelski pasijon (nemško-koroška pasijonska igra, 2016, Komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtək inu na te velikonočni pondelək v Kapli špilali).

Vpogled v zgodovinske vire ponuja tudi zbirka besedil Jezikovni viri starejše slovenščine IMP, ki je zasnovana kot digitalna knjižnica in vsebuje več stvarnih, leposlovnih in verskih besedil, ki so digitalizirana v celoti. Pregledujemo jo lahko v obliki faksimilov ali prek konkordančnika, ki temelji na pregledanih transkripcijah besedil.

Med stvarne zgodovinske vire se uvršča tudi spletna zbirka Slovenska biografija, ki združuje digitalizirane knjižne različice treh slovenskih biografskih leksikonov: Slovenskega biografskega leksikona (1925–1991), Primorskega slovenskega biografskega leksikona (1974–1994) in Novi Slovenski biografski leksikon, 1. zvezek s črko A (2013), ki ga sproti dopolnjujejo z novimi gesli. Slovenska biografija predstavlja tako na enem mestu temeljna biografska dela, ki so v 20. stoletju nastala pod peresi najpomembnejših slovenskih znanstvenikov, zlasti humanistov.

V okviru Wikipedije je nastal slovenski projekt Wikivir, ki služi kot odprto skladišče izvornih besedil v slovenščini, ki jih lahko vsakdo ureja. Na Wikiviru najdemo (1) knjige (leposlovje, znanstvene, leksikone, slovarje, stare enciklopedije), (2) pisma – korespondence avtorjev, (3) posamezna besedila (listine, pesmi, črtice, novele, osnutke) in (4) kakršna koli druga besedila ... Uporabnik besedila lahko bere, omogočen pa mu je tudi izvoz v različnih formatih, npr. v formatu .pdf, izdela pa si lahko tudi svojo e-knjigo ali na svoj računalnik prenese različico, primerno za tisk.